Misli

ni umetnost brez metafizike

umetnost kot počelo razmišljanja o ontoloških smislih svojega obstoja

umetnost- neka realnost nadomesti drugo

kakšne barve je smrt kakšnega vonja je

O čustvih ni mogoče govoriti, ni jih mogoče opisati. Čustva je moč le doživljati, da o njih lahko karkoli vemo in umetnost je tisto sredstvo, ki s pomočjo neposrednih materialnih  sredstev edina lahko omogoči prenos te vrste informacije.  Druga sredstva za to so povsem odveč, saj se doživljanje v splošni življenski praksi utaplja v neposredni komunikaciji….

So modreci, ki nosijo v sebi duše zvezd, jutra listov in čiste.

Slišiš med ovenelimi, kjer domotožje sanja stare prostore.

Strasti duše nosijo v sebi druge, boleče prikazni sežganih odmevov,

črvive sadeže glasu, sence od daleč prihajajočih kakor reka,

poljube joka in prazne drobtine spominov.

Že dolgo je mračna moja duša, zdaj je zrela od glasnosti.

Kamni padajo razjedeni od mladosti in v sanjski vodi

Misli Bog; vsak kamen pravi:

» Pretemno izgovarjam ime noči v teh tvojih pitjih lune,

ko so listi zvezde in ko skrite spijo veje.«

Čutim žile ljubezni in godbo, kako je nabrekla.

Ura mrtvih ur blazno poje o nekdanjih.

Pretemno izgovarjam, ime noči v teh strojih prej slišim kako;

in zveni bolj daleč.

Bolj kot rahlo tožeče zvezde in bolj daleč kot ves dež.

Še kdaj kot prejšnje dni te bom ljubil?

Kakšno je srce v krivdi moji?

Kakšna se porazgubi megla, če nova me čaka?

In bo - čista ali mirna?

Ko bi ti moji prsti mogli potrgati luno , o listi!

Večer v sivo pot gre in vse je deževno

Moja drevesna knjiga, posušena samota in nerazrezana

Podoba in stara žalost duše.

Solzi

Iz pohištva

in mogoče zame prsi nimajo kristalne narave.

Srca in duše vlaken me bolijo, govorim moji vodi, če besede

Kakor pluta v zraku ostajajo.

In nekdanja žrtost bo žalost.

Večer v deževno sivo pot gre ugasli.

Z  vdovo svoje zvezde odhajam v roko noči

In najdem ljubezensko lilijo svojo.

Hodim po tvojih metuljih, krotilec tisočih let,

temnih poti – moj konec boš znova videl v noči ljubezni.

Krotilec zvezd, svojo modro pot pojdi po temnih stezah

dokler  ne bo v srcu vesolja skrito moje.