WORK IN PROGRESS

©2006 Dominik Olmiah Križan Vse pravice pridržane

Napoved:

Dve veliki mednarodni prireditvi v Sloveniji spremljata in sprotno vrednotita dosežke na področju grafike. Medtem ko Ljubljanski grafični bienale omogoča predstavitve, primerjave med deli največjih in najzanimivejših svetovnih avtorjev, išče nove, tudi tehnološke možnosti, Novomeški bienale nikor ni manjša kopija ljubljanskega temveč utemeljena strokovna manifestacija, katere specifika je edinstven koncept , osredotočen v predstavitev poglobljanj, predvsem slovenskih grafikov v tradicionalnih, najbolj žlahtnih grafičnih tehnikah.

Off:

V dvanajstih letih delovanja ja Mednarodni grafični bienale Novo mesto predstavil in nagradil vrsto najzanimivejših slovenskih grafikov, pripeljal na dolenjsko dela svetovnih vrhunskih grafikov iz zgodovine, omogočil prve javne strokovne odzive na dela najmlajših likovnikov pri nas in nenazadnje omogočil, da so številne grafike našle stalno mesto v nekaterih najeminentnejših grafičnih zbirkah v svetu. Kljub dosežkom in osredotočanju v dognanja v tradicionalnih grafičnih tehnikah se zdi, da pri nas nimamo kaj veliko posluha za to prireditev, sredstev je iz leta v leto manj. A Novomeški grafični bienale vztraja, spodbuja najkvalitetnejšo grafiko in plemeniti slovenski likovni prostor.

Izjava Branko Suhy:

 13.18cca  Kot vesta naš bienale ni institucija…..ustvarjalcev vseh generacij. 14.38cca

Osrednji razstavni prostor je letos Jakčev dom v centru mesta, ki tako ob stalni postavitvi Jakčevih del dobiva novo dinamiko,, zanimivost in popularizacijo z vizijo biti središče navdiha za ljudi, ki žele razumeti sodobno umetnost. Grand prix Otočec je mednarodna žirija podelila starosti slovenske grafike Vladimirju Makucu. Veliko poezije in skoraj arhaičen rokopis zaznamuje avtorja, v grafikah, mehkih zarisih, beremo navezanost na naravo, lepoto in izjemno senzibilnost slovenske duše.  Nagradi Novega mesta za grafiko sta prejela Črtomir Frelih, avtor v zrelih letih, ki je v zadnjem času pokazal izjemen razvoj, izoblikoval in očistil svoj grafični izraz v  čvrsto in razpoznavno osebno likovno poetiko. Ter Nataša Mirtič ena najmlajših slovenskih likovnic, ki z izjemnim občutkom, uporabo tonov pri barvni akvatinti dokazuje visoko kvaliteto.

Izjava Konrad Oberhuber:

24.50 Also die ganze slo… monumentalitaet. 25.32

Posebej je predstavljen del opusa Bojana Kovačiča,

razstava Pravoslava Sovaka iz Češke na gradu Otočec omogoča tisti minimalno  primerjavo slovenskih grafikov z mednarodnim likovnim prostorom, gostujoča razstava slik, risb in grafik velikega hrvaškega umetnika Miroslava Kraljeviča pa primerjavo z zgodovino moderne likovne umetnosti. Ob Bukovcu, Babiči, Beciču je prav Kraljevič s svojo bogato iskušnjo v Parizu, erotičnim in kritičnim odnosom do sveta, kot začetnik hrvaškega ekspresionizma močno vplival na mlade slovenske slikarje, Mušiča, Stupico, Preglja, ki so pred drugo vojno študirali na zagrebški akademiji.

Izjava Igor Zidič:

32'18 Činjenica je…   poslednje slike Kraljeviča.33,14

Grafični bienale v Novem mestu ne le da v ta del Slovenije privablja poglede umetnostnega sveta, likovnikom pomeni  izziv in motivacijo gojiti plemenite tehnike in ustvarjati grafiko, biti v kritičnem dialogu s spoznanji in dosežki stanovskih kolegov. Prav s tem, da omogoča najmlajšim grafikom ljubljanske likovne akademije predstaviti svoje dosežke  v družbi z najvčjimi imeni grafike, Goje, Picassa, Direrja, spodbuja ohranjanje in negovanje najplemenitejših likovnih kvalitet da bi ne  utonile v pozabo, temine časa, kot mnoge vrednote, ki se jih moramo potem učiti znova. 

Kakšen je položaj in mesto arhitekta v današnjem času, razmerah ekspanzije liberalnega kapitala, v deželi, katere sodobno urbano podobo so oblikovali mogočni graditelji kot Plečnik, mnogi medvojni arhitekti, ki so oblikovali celostne strategije in nenazadnje v zlatem obdobju šestesetih let staroste slovenskih arhitektov Ravnikar ali Sever…

Tatjana Capuder:

Živimo v precej zmedenem času, trenutno je pač denar prva vrednota in verjetno se premalo razmišlja o drugih vrednotah, pravzaprav o tem kaj arhitektura je.

Mojca Švigelj:

Se mi zdi, da je arhitektura trenutno na zlo nizki stopnji oziroma, da poklic arhitekture , da sploh ni cenjen in upam, da je to najniižja točka in da bo šlo zdej navzgor. Ne, dejansko nam manjka nekih bom rekla vidnejših osebnosti, markantnih osebnosti, kot recimo še pred dvajsetimi leti Ravnikar, arhitektiMihelič, Sever in tko naprej…

Jurij Kobe:

Vloga arhitekture v naši kulturi je pač sorazmerna naši kulturni stopnji nasploh, pozabljamo, da smo mel pred sto petdeset leti še tabore, in da smo pred sto leti šele prvi Slovenci naročali arhitekturo, in da smo pravzaprav lahko veseli, da jo tolk vidimo, kot jo vidimo v naših medijih…

A v minulih desetletjih je dogajanje na področju arhitekturnega oblikovanja stavb, urbanega prostora nikakor niso bila minorna. Tako obdobje modernizma, kot šestdeseta leta so dala izjemne, s svetovnimi in evropskimi deli primerljive dosežke. Še več pri nekaterih so realizirane  vizije tako pri uporabi materialov, ali idejnnem konceptu daljnosežno presegale arhitekturo v svetu. Če je arhitektura in urbanizem minuli družbeni stvarnosti pomenila prestižni simbol svojega ustroja je bilo za stroko to dobro, saj je imelo vso materialno podporo za razvoj hrabrih in daljnosežnih projektov. 

Jurij Kobe:

Pri nas še zmeraj ima literatura ima marketing ima ne vem kdo velik več prostora kot arhitektura,, to pa zato, ker je arhitektura ena najdražjih umetnosti , to se pravi, reven narod nima denarja za jo plačat, oziroma ima skromna sredstva. Pri nas univerzitetni profesor oblaga kopalnico s kahlicami sam. Od tam naprej je treba gledat arhitekturo, kot jo vidi recimo naš izobražen človek.

Ali kot in koliko si jo lahko privošči…

Zdi se, da je arhitektura v našem prostoru in času ujeta v protislovja. Arhitekturni projekti že dolgo niso bili tako primerljivi s svetovnim dogajanjem, a vpliv stroke in znanja na dogajanja v družbenem prostoru pada. Javni prostor oblikuje inercija kapitala, tržna logika reklam, s katerimi so zasičene javne površine in fasade vpliva določa oblikovanje arhitekturne podobe naše stvarnosti.

Mojca Švigelj: Konc koncev gre za vse ostale posege v prostor bom rekla, že zgrajeni prostor v Stari ljubljani ali pa katerikolih starih mestnih jedrih tudi za objekte recimo iz 60. , 70. Let, kaj se z njimi dogaja če ne druzga to, da jih pustimo propadat.

 Kvalitetno  zamišljene globalne strategije urbanistični celostnih rešitev podlegajo kratkovidnim ciljem hitrega zaslužka.

Savin Sever:

Arhitektura ni tako specifična če rečem znanost, kot je recimo fizika ali pa matematika, tam se laik ne vtika ker ne razume  nič za arhitekturo pa ima občutek, da mu je popolnoma vse jasno..

Aleš Vrhovc:

Protislovje je naprimer, da doživljamo pravzaprav nesluten gradbeniški bum, se pravi ljudje ogromno vlagajo v samo gradnjo, pravzaprav je to postala ralavantna ekonomska kategorija in spet če pogledamo, po drugi plati arhitekturni biroji tut tisti na vrhunski, tisti, ki dejansko proizvaja tisto najkvalitetnejše kar pač je v našem prostoru na nek način že dolg niso tko životarl. Plačilo ni adekvatno, da bi se pravzaprav sploh preživel in da bi nadaljeval to svoje kvalitetno delo…

In kvaltetni, veliki projekti večinoma ostajajo na papirju…

Savin Sever:

Zdej prevladuje konfekcija, ta konfekcija je na Evropskem nivoju apsolutno tehnično,… Meni se ta konfekcija, kako bi rekel mi ne leži preveč, ker je šablonska.

Mojca Švigelj:

Ne gra zato, da bi bila zdaj drznejša pa sodobnejša arhitektura tut dražja gre za to, da če so stvari premišljene so kvečjemu lahko cenejše pa boljše, za uporabnika in za vse ostale.

 Tatjana Capuder:

V bistvu je treba skoz gradit zaupanje med investitorjem in arhitektom in jaz sem mnenja, da je samo v taki atmosferi realizacija uspešna.

In če je jezik tisti, ki konstituira narod, ali niso strokovna znanja tista , ki vzpostavljajo kulturo in duha in ali lahko o mirne duše in po svojem laičnem občutku presojamo in sodimo o znanosti, o presojah zdravnikov ali drugih strokovnjakov in odkod si lahko jemljamo pravico vedeti in odločati o tako kompleksnih vprašanjih in nalogah kot jih zmorejo uvideti in kvalitetno rešiti arhitekti. Kakšne so perspektive mlajših generacij Slovenskih arhitektov?

Savin Sever:

Ti mladi se morajo borit iz dneva v dan se konfrontirat z idejami laikov in jim sledit, itn, do velikih nalog zelo težko pridejo…

In na koga se obrniti kadar različne strokovne, ali urbanistične službe mesta ne zastopajo stališč stroke ampak podležejo drugačnim ambicijam?

Aleš Vrhovc:

Morda sam naslov oziroma osrednja tematska zasnova letošnjega Bienala, ki je dovolj odprta za najširši spekter asociativnih interprtetacij in variacij, implicira na eni strani poetsko estetiziranje v palačah paviljonih v Giardinih in širše kontekstualni akcionizem tako v obliki  urbanih manifestacij, ( prostitutke) performativnih, instantnih situacionističnih aktov. (Hong Kong) Veliko videa, kot medija, ki ga določa časnost, pretakanje, tok je poetska dimenzija gibanja.  avtoportret, -

Človečnost in človeškost, etična distanca, ki je estetika in projekt živetja, preživetja v intimnem, osebnem in širšem, socialno označenem družbenem okviru. Iskanje identitete in možnost globalne identifikacije v , banalno?, ikonografiji množičnega instant konzuma. ( Japonci) Človeškost kot nezmožnost tolerance, kritika in analiza pogleda,  prepoznavanje vzporednih resničnosti. ( Oleg Kulik),  Tu in tam grozeče, krhko, lomljivo , (španci)  političnost umetnosti. Umetnina kot socialna forma, kot družbena materializacija ideje, brez formalno estetskih konotacij. Problematizira sam pojem ontološki status institucije prezentacije, kot example skriti vrtiček maljevičev kvadrat ………., prezentiran zgolj na razglednici drugače pa pogledu javnosti skrit. Socialna topografija  v  regionalnih interpretacijah, osebno, privatno obrnjeno navzven, intimno razumljeno kot socialno, (češka, slovaška)  drugo, prepoznano kot neizogibna determinanta. Z gibljivo sliko, video podobo, v urbani prostor poseže Plessi na trgu St. Marka.

A pluralnost sama, aktualnost ali zgolj akcionizem ne moreta biti edino po čemer bi lahko vrednotili in  presojali  kvalitete nekega umetniškega dela. Tisto sublimno, ki ga tako z lahkoto nudi tok videa je moč najti v slikarstvu in grafiki. Že videno, naravnano na senzoričnost, fascinacijo, perfidno provokacijo….in presežki; morda skozi dvojno zrcaljeno dvojnost prepoznanje elitnega- kot estetiziranje globalnih pomenov, in prepoznanje človečnega – tistega globalnega etičnega, ki je konsenz skupnosti, kot primarna pravica do individualnosti, drugačnosti. A čas je čas konfliktov in

…groteskni supermarket človeške samorefleksije.

Po zgodnjih življenskih srečanjih z glasbo ob materi glasbenici, pri delu na Radiu Študent, z medicino ob očetu kirurgu in prvem filmu Plesu s kamero je Andrej Zdravič odšel v Baffalo na Newjorško univerzo na študij filma.

Izj 25.06

Kmalu je svoja iskanja nadaljeval v New Yorku in tam so mnastala zanimivejša filmska dela , ki jih je inspiriralo tudi srečanje z enim pomembnejših izvajalcev glasbe Johna Cagea. Pravzaprav so vsi zvočni materiali Zdravičevih filmov njegovo avtorsko delo.

6, 58 izj

Po mogočni  življenski izkušnji preživetja v velemestu in končanem magisteriju se je napotil na Zahodno obalo. Tako življenska izkušnja kot umetniški koncept vsebujeta zanimivo nelinearnost. Mnoga dela kot recimo Ocean beat  je zdravič razvijal skozi leta zbiranja posnetkov, gnetenja materiala in ga šele potem oblikoval v  celoto.

Izj 9,43

Kot  kontrapol in ravnotežje je v Zdravičevem delu vseskozi prisotna drugačna podoba sveta in človeka, tako iskrena ,da šokira in skoznjo se zavemo svoje krhkosti. Filma Feniks in Anastomozis sta študijska in se strokovno a avtorsko neposredno dotikata področja plastične kirurgije.

8, 14  izj

+ 3,39

V času svojega bivanjav San franciscu je ob znanstvenih filmih za stroko, za znanstveni center za raziskovanje morja, na temo naravnih fenomenov razvil in realiziral zamisel časovnega obzorja, prostorsko video postavitev v kateri na loku desetih ali več  televizijskih monitorjev gledalec vstopa v  prostor in čas človeku skritih dimenzij narave.

Stalne postavitve lahko občudujemo v znanstvenem centru  Exploratorium v San Franciscu, v muzeju mesta Kkalamazu v državi Michigen , v nacionalnem

Prirodoslovnem muzeju v Tajvanu. Predstavljen pa je bil tudi v informacijskem

Središču v Trenti in v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi Expo lani v Lizboni.

Od leta 73 je Andrej Zdravič ustvaril več kot petindvajset filmov, ki so mogočna osebna izkušnja na najbolj čist in neposreden vizualno zvočni način.

Sodeloval je na več kot triintridesetih skupinskih predstavitvah in festivalih, tako umetniških kot znanstvenih, svoje delo pa je predstavljal na številnih univerzah in fakultetah v ZDA, Kanadi in pri nas. In težko bi strnili delo Andreja Zdraviča na….neslkončno.potovanje

Soča izj

15, 38

in Prihodnost

Napoved:

Pred 500 leti, 24.februarja 1500 se je rodil Cesar Karel 5..

Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju je ob tej obletnici v sodelovanju z zbirkami in muzeji iz Belgije, Nemčije in Avstrij pripravil obsežno razstavo, ki skozi predstavitev te velike zgodovinske osebnosti izčrpno priča o enem najzanimivejših in nenazadnje pomembnejših obdobij evropske in svetovne zgodovine v kateriem so bili postavljeni temelji kulturne in politične Evrope kot jo danes poznamo.

Off:

Karel peti se je rodil v Nizozemskem Gentu, glavnem mestu Flandrije in odraščal v pozno srednjeveškem francosko-nemško mešanem okolju najzahodnejšega dela nemškega cesarstva. Že za časa življenja je bil legenda in mnoge prerokbe so ga  ob rojstvu kovale v nebo, skoraj mitologizirana predstava o osebnosti vladarja, ki je prvi povezal Evropo in njene vladarje je zaznamovala Evropsko kolektivno zavest. Umetnostno zgodovinski muzej na Dunaju ima bogato zbirko umetnin iz 16. stoletja. V glavnem so to predmeti, ki so jih člani Habsburške dinastije tja dali v hrambo že v času Karla 5. V več kot treh letih priprav in ob sodelovanju številnih strokovnjakov so za razstavo zbrali  različne umetnine, dokumente, portrete, tiske, knjige pa tudi cesarjeve osebne predmete, recimo oklepe, prenosni oltar, molitvenike, ki ponujajo fascinanten vpogled v osebnost tega vladarja.

Neštevilo rokopisov izpod peresa Karla 5. in drugih dokumentov tistega časa razkriva cesarjevo politično dejavnost in politične  odnose in vplive. V 16. Stoletju je bilo življenje popolna celota in ni bilo ločeno od religioznih, družbenih, političnih ali družinskih sfer. Eden najproblematičnejših aspektov tistega časa je vpliv Evrope na druga geografska območja po svetu. Čas je velikih odkritij, novih celin, reformacije,…

Izjava:

3,46 …ni le čas odkritij, čas tiska in branja…4,18

Razširjanje idej in informacij s pomočjo tiska je v temeljih spremenilo človekovo zavest o sebi, vesti o odkritjih in osvajanjih daljnih dežel so povzročale družbene spremembe. Skoraj nemogoče si je predstavljati, kako šokantno je bilo takratnikom spoznanje o obstoju dotedaj neznanih ljudstev in ozemelj. Z njimi si niso vedeli kaj početi, kaj šele razumeti, podobno kot bi danes gledali na Marsovce…Nove predstave zahtevajo nova orodja; globusi, ure, znanstveni instrumenti, in publikacije nazorno govorijo o izjemni tehnološki spretnosti in revolucionarnem razvoju  astronomije, ladjedelništva, rudarstva, trgovine, botanike in medicine.

Velko bogastvo omogoča razcvet umetnosti, razvije se dvorni portret. Karel v Španijo in tudi drugam najprej pripelje nizozemske slikarje. Italijo spozna in obišče šele s tridesetimi leti in tam ga navdušita Tizzian kot slikar in Leone Leoni kot kipar.

Bogato zbirko slik Tiziana, Correggia, Durerja, Cranacha, Parmigianina in Saiseneggerja dopolnjujejo Leonijeve skulpture.      

      Je čas Turških pohodov, vojne z Osmanskim  kraljestvom, z ljudstvi islamske veroizpovedi, ki so bila združena pod enim poglavarjem in ki v sveti vojni proti krščanstvu nezadržno silijo v ekspanzijo. Karel 5. jim postavi mejo.

Izjemna je predstavitev serije slavnih tapiserij na temo Karlovega bojnega pohoda nad Tunis, ki prihaja iz kraljevega gradu v Madridu. Kartonske predloge je naslikal Jan Cornelisz in tukaj imamo enkratno priložnost videti jih ob boku velikih iz volne, svile, zlata in srebra izvezenih dragocenih tapiserij. Tapiserije so prezentacija politične moči , ki je na dvoru impresionirala vesoljno plemstvo in Karlu omogočala prav poseben public relation.  A predvsem s svojo večplastnostjo in interdisciplinarnostjo razstava omogoča primerjave s sodobnostjo, aktualnimi evropskimi političnimi procesi.

Izjava;

10.25 Enotnost Evrope…se sesuje zaradi reformacije…11.50 

Napoved:

Osemnajsta letna konferenca regionalnih televizij Evrope je letos potekala v slikovitem Potsdamu za lučaj od Berlina. Sodobno in mogočno kongresno središče nemških bank je zgrajeno ob jezeru kjer so v dvajsetih letih minulega stoletja pristajali graciozni in romantični cepelini, s svojo arhitekturo in konstrukcijo sledi gabaritom teh velikih zračnih ladij.

Ob strokovnem ispopolnjevanju mladih novinarjev in snemalcev, podelitvi priznanj najzanimivejšim produkcijam je najpomembnejši namen srečanja, letos z rekordno udeležbo 380. članic , je gotovo predstavitev programov in ponudba različnih oblik sodelovanja. V petnajstih letih obstoja CIRCOM regional so realizirali petsto štirideset koprodukcij na različne teme. Veliko pozornosti je bilo namenjeno projektu serije o manjšinah Bogastvo Evrope, ki ga ponuja TV Slovenija.

Izjava: Boris Bergant

2- Srečanje regionalnih televizij Evrope je vsako leto tudi srečanje kultur, srečanje z ustvarjalci vseh področij in žanrov. In tokrat, ker smo imeli na razpolago nekoliko večji prostor, smo menili, da bi razen tiste kreativnosti, ki se neposredno nanaša na radio oziroma na televizijo odprli tudi duri umetnikom s področja likovnih umetnosti.       … In tako je nastala ta zamisel o nekaj likovnih razstavah, med katerimi je bila razstava mladih slovenskih likovnikov vsekakor največja in najzanimivejša saj jih je bilo več in so seveda izražali nekaj, kar pomeni prihodnost Evrope…

V prostorni a arhitekturno polni avli centra je enajst slikarjev najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov, diplomantov Likovne akademije, primerno  predstavilo izbor del iz obsežne razstave lani poleti v galeriji Miklove hiše v Ribnici in pozimi v galeriji na Hradčanih v Pragi. Pod mentorstvom Emerika Bernarda so uspešno in kvalitetno izpolnili programe in cilje enega najpoglobljenejših študijev slikarstva v Evropi in hrabro nastopili svoje individualne poti.

V primerjavi z ustvarjalnimi usmeritvami drugih mlajših likovnikov, ki so navdušeni nad novimi tehnološkimi možnostmi se ti mladi ustvarjalci zavestno in poglobljeno usmerjajo v raziskovanje tradicionalnega medija slikarstva.

Izjava: Anja Jerčič

Naša generacija je zelo slikarsko usmerjena in večini je še vedno bližje slika, kot ostali novi mediji,

…Sama slika se mi zdi tut dost bolj prvinska, dost bolj neposredna

Ekspresivne a strogo nadzirane gestualne kompozicije Roberta Černelča, ki smo ga že imeli priložnost posebej predstaviti so iskrena in neposredna izpoved a hkrati poglobljena  študija figure in prostora.

Izjava: Andrej Kustec

Moje slike so pravzaprav dialog z zgodovino slikarstva, ena pomembnejših prvin na mojih slikah pa se mi zdi prav ta človeški dotik, ki ga posebej izpostavim,…

…Puščam odprto v istvu to energijo, ki stoji med sliko in avtorjem, da med sliko in avtorjem ni nobene transmisije, nobenega prevoda, da je v bistvu v

sliki zajeta vsa ta avtorska energija.

V sproščenih a dognanih potezah Simone Biličič ali  Martine Bohar lahko začutimo izjemno senzibilnost za barvo in harmonijo, prostori barvne materije zaživijo v podobah Mirjam Krašna in strukturnih nanosih Matjaža Arnola.

Izjava: Damjana Stopar

Slikovni format je enostavno pravokotno razčlenjen, tako, da kompozicija sama po sebi ne daje občutka ali ne spominja na nek prostor, prostor se izvrši v samih barvah, v samih ploskvah, / kajti nobena barva ni dokončna, vse so večplastne kompleksne, z nejasnimi robovi se pomikajo v ospredje ali ostajajo v ozadju,.. tako da se ustvari nek prostor , ki je lasten le slikovnemu prostoru.

Medtem, ko so nekateri avtorji osredotočeni v iskanje formalnih zakonitosti medija, lahko bo njihov izraz označili za sublimno v slikarstvu, podobe onkraj resničnosti, pri drugih opazimo vpliv vsebin sodobnih medijev in v formalne osebne izraze vpeto refleksijo ali kritiko družbene stvarnosti. V upodobitvi Katerine Kalc pogled prodira v plasti socialnih ozadij, kompleksne členitve in palimpsestno konstruirani ikonografski elementi Petra Štrovsa pa so hkrati tudi neposreden in ironičen, morda celo kritiški  odziv na  konstruirano, v igre kapitala in moči vpeto medijskost in digitalnost.

Morda pa bi lahko na nek način slikarsko raziskovanje, iskanje razmerij, odnosov in pomenov vizualnih entitet primerjali s poglobljenim in aktualnim raziskovalnim novinarstvom. In če novinar v površini elektronskega medija skozi informacijo poglablja prostor zavesti skupnosti o sebi, slikar v površini platna skozi barve , ploskve, kompozicijo in izraz poglablja in širi duhovni prostor človeštva.

Bienale slovenske ilustracije, ki ga organizira Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov pomeni izbor in prikaz najzanimivejših aktualnih stvaritev na tem področju likovnega ustvarjanja. Predstavlja nam vrsto avtorsko prepoznavnih, izvirnih avtorjev starejše generacije in obetajočih mlajših, ki sodijo v sam vrh slovenske ilustracije.

lustracija ima izhodišča že v iluminiranih rokopisih in je doživljala svoj razcvet sočasno z razvojem slikarstva in grafike, se oplajala s secesijo ali ekspresionizmom. Zato vsako razstavo spremlja tudi izbor del katerega od znanih avtorjev iz zgodovine.

Judita..

Nagrade in priznanja Hinka Smrekarja pomenijo tako potrditev likovnega ustvarjana na področju knjižne ilustracije kot tudi spodbudo avtorjem in založbam.

Strokovna žirija je letošnjo glavno nagrado podelila akademskemu slikarju Rudiju Skočirju, ki skozi leta ustvarjanja, v katerem se je nabralo za knjižno polico del, ohranja mojstrstvo mimetičnega, realistično natančnega upodabljanja. Odlikuje ga izviren slikarski jezik utemeljen tako v modernistični iskušnji in v slikarstvu konca prejšnjega stoletja.

Tudi pri svojih slikarskih stvaritvah se oplaja z iskušnjo ilustracije:

Skočir…

Plaketi Hinka Smrekarja sta prejela akademska slikarka Mojca Osojnik in akademski slikar Dušan Muc.

Osojnikova je avtorica najmlajše generacije slovenskih slikarjev, ki v svoja likovna dela brezkompromisno vnaša sodobne tehnološko dovršene materiale, ilustiranje pa je njena najzgodnejša ljubezen,

Mojca…

Dušan Muc je nedvomno eden najsenzibilnejših slikarjev. Knjiga Umetniških pravljic je še v nastajanju in ilustracije bogata spremljava. Filigransko prefinjene podobe so kot sanjski prizori čudovitih pokrajin, pastelnih tonov, polne umišljenih bitij, neštetih mikavnih podrobnosti s soimboliko, ki vzpodbuja domišljijo…

Priznanji Hinka Smrekarja so podelili  diplomirani arhitektki Liljani Praprotnik Zupančič in akademskemu slikarju Matjažu Schmidtu. Duhovitost, ki očara domala vse generacije odlikuje njegova dela, v katerih so prisotne tako metafore sodobne urbane kulture kot tradicija ljudskih podobarjev.

Matjaž…

Z razvojem tehnoloških vizualnih sredstev tudi v te drobne umetnine vstopa likovna senzibilnost tega časa, elementi risanega filma, filmskega kadriranja. Strokovna žirija je tako podelila tudi posebni pohvali za inovativni pristop k ilustraciji akademskemu slikarju Damjanu Stepančiču in akademskemu slikarju Silvanu Omerzuju.

Judita..

Po odločitvi strokovne žirije bodo na prihodnjem bienalu predstavljena tudi nekatera druga, posebna aktualna področja tiska, ki se spogledujejo z ilustracijo in jo vključujejo v svoj izraz, kot so učbeniki, strokovna literatura in revijalni tisk.

Tako razstava kot ilustracije nam govorijo vsem, ki smo kdaj bili otroci o prostorih brezmejne sreče ne glede na čas 

9,25

Izj Štromajer: najtežje…

Dramska šola Barice Blenkuš je tako edina zasebna strokovna srednja šola pri nas. Od zgodnjih takorekoč tečajnih začetkov pred desetimi leti, ko se je nadebudna mlada v Parizu šolana igralka odločila za tak podvig, do danes je šolo obiskovalo okoli 8oo do 900 slušateljev vseh starosti. Letno so pripravili dve do tri javne gledališke produkcije, med njimi tudi predstave za otroke, Predvsem v zadnjih dveh letih redno sodeluje z mnogimi profesionalnimi gledališkimi, filmskimi in televizijskimi produkcijami.

31,o5, Barica

V primerjavi s takoimenovanimi klasičnimi pedagoškimi pristopi je prednost dramske igre prav igra v katero je delo zavito. S tem je komunikacija med pedagogom in slušateljem neobremenjena in sproščena. Pozornost je posvečena  enkratni  in neponovljivi individualnosti vsakega slušatelja, prav tako je odprta za osebni pristop pedagoga.

Izj Uroš Potočnik:

Ob rednem programu, ki obsega predmete kot so dramska igra, tehnika govora, diha in glasu, gib, improvizacije, umetniško besedo, zgodovino gledališča in osnove dramaturgije,  izvajajo tudi program za invalide in igralske delavnice za gluhe in naglušne.

29.14

Izj B: Dramska igra vseeno razvije ta občutek za publiko….

 Dramska šola je kvalitetna pridobitev,  pomembna dopolnitev procesa formiranja osebnosti pri mlajših, ki tega v naših klasičnih šolah ne morejo dobiti in možnost starejšim ali drugačnim nekje pod strokovnim vodstvom spoznavati, razvijati  in obvladovati svoje komunikacijske sposobnosti in razsežnosti in s tem motiviranosti za ustvarjalno delo in razvoj samostojnosti.

40, 05

Galerija Kapelica nadaljuje s svojimi nekonvencionalnimi projekti provokativnih vsebin. Nocoj so tako odprli razstavo tandema avtoric, ki nastopata pod imenom Eklipse. Da ta simbolizira anonimnost je razumljivo, saj so razstavljene fotografije toliko bolj javne in zgovorne. Takorekoč avtoportreti v eksplicitnih seksualnih držah naj bi, tako kot je to v času strogega slikarskega in družbenega konzervatizma konca stoletja Manejev Zajtrk na travi z nespodobnim aktom, golim slastnim ženskim telesom, provociral in šokiral zadrto a dvolično meščanstvo, torej tako naj bi tudi te fotografije provocirale naše vsakdanje licimerje in dvojno moralo tega prostora. Pa morda res, našima mladima ustvarjalkama ne gre oporekati ne hrabrosti, netega, da s svojim eksibicionizmom opozarjata prav na to, da so premnogi takorekoč umetniški projekti mnogih avtorjev pravzaprav zgolj in samo javna masturbacija.

Leto: 0

TV SLOVENIJA

UREDNIŠTVO ODDAJ O KULTURI

POROČILO O DELU

PRISPEVKI ZA KK

11.1.         ­-  Razstava risb aktov iz zgodovine Akademije za Likovno umetnost v Ljubljani, Mestna galerija, izj. prof. Franc Novinc.

20.1.    -  Razstava fotografij dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo

           v Dijaškem domu Poljane, izj. Sonja Lebedinec.

22.1.         – Razstava slikarja Milana Berbuča v Mestni galeriji, izj Aleksander     Bassin.

26.1.         -Razstava slik Jožeta Marinča v galeriji Equrna.

27.1.         -Izid preglednega kataloga Sreča Dragana v tiskani obliki in kot stran

             na Internetu, izj. Srečo Dragan.

2.2.             – Razstava konceptualnega umetnika Mangelosa v Mali galeriji, izj.       Ivanka Reberski, avtorica postavitve.

9.2.             – Razstava fotografij Frana Vesela, začetnika fotografije v Sloveniji v kletnih prestorih Moderne Galerije.

12.2.         – Izid priročnika za pisanje pesmi pri založbi Mondena, izjava avtorja.

16.2.         – Predstavitev zbirke prevodov slovenske poezije v Nemščino, bibliofilska izdaja z unikatnimi odtisi lesorezov. Izj. Prevajalec in urednik Ludvig Hartinger

19.2.         –Predstavitev slovenskih fotografov v Budimpešti, izj. Aleksander Bassin organizator.

22.2.         – Prva obletnica največje neodvisne knjigarne Vale Novak, izjava direktorja , KOMENTAR.

PRISPEVKI ZA OSMI DAN

27.1. – Predstavitev nagrajencev Zlate Ptice 99, izjave nagrajencev, portreti,KOMENTAR

3.2.           – Predstavitev kataloga Sreča Dragana na mreži s povdarkom na sodelovanju znanosti in umetnosti, izjava prof Soline s fakultete za računalništvo, ARXEL, …

PREŠERNOVI NAGRAJENCI 99

Portret video-umetnika Andreja Zdraviča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada.

Režija na terenu in v studiu, cca 8ur.

Idejna in oblikovna zasnova in režija  špic in ločnic za oddajo o Prešernovih nagrajencih.             

                                                                         akademski slikar, videast

Rudija Benetika poznamo predvsem kot slikarja, njegovi objekti, postavitev pa so zaznamovani z arhaičnimi znaki in simboli, vtisnjeni v ruralnih predmetih, skrinjah lendavskega muzeja.

Med zanimivejše ustvarjalce bi lahko šteli Veroniko Dutt ali Elke

Sakralni prostor sta za svojo temo izbrala Gordana kovačič in Slaven Macolič

Vertonika Dutt govori :

Z barvo poskušam ustvariti prostor in vstopiti v občutenje prostora. Ugotovila sem , da lahko to dosežem s polaganjem večih barvnih plasti ene na drugo, vmes pa neke vrste kredne plasti. Zaradi krede dobi barva substanco in se s tem približa temu, kar v slikarstvu pojmujem kot doživetje prostora.

Julijan Taupe:

Zmeraj se dogaja, da se nekaj pojavi ali pa izgine, ves čas je neko stanje lebdenja.

Meni se vse dogaja  skozi ali ob delu, preden začnem slikati nimam nobene ideje, če pa že , jo zavržem.

Zanima me videti nekaj kar še nisem videl, kar še ne poznam, to je vse.

Elke Simmel:

Dela, ki jih ustvarjam so zmeraj povezana s prostorom in krajem. Tukaj je neko mesto in zavedam se prostora, instalacija reagira na posebnosti tega mesta.

Kar me prav tako zanima, zato sem tudi tukaj, so kontakti z drugimi umetniki.

To je tudi vsebina vzporednega projekta, pri katerem lahko vsak udeleženec z besedami opiše kar vidi.

Se pravi vizualni umetniki napišejo in s tem vzpostavijo v predstavi slike…

Napoved:

Na razvoj slikarstva v prvi polovici devetnajstega stoletja sta vplivala dva dejavnika, prvi je bila opustitev delavniških, cehovskih tradicij pri izobraževanju slikarjev in odpiranje prvih akademij, drugi pa spremenjena naročniška struktura, z družbenimi spremembami gospodarsko in politično moč pridobi meščan in ta se uveljavi kot naročnik. Motivno je slikarstvo osredotočen v žanrske prizore, krajine, tudi panoramske, tihožitja, prevladujejo pa  portreti.  Po vzoru plemičev so tudi meščani želeli imeti svojo galerijo in ohraniti svojo podobo potomcem. V narodni galeriji v ljubljani so pripravili razstavo Meščanska slika, ki nam skozi podobe meščanov predstavlja čas zgodnjega kapitalizma.

OFF:

Ne la formalnalna in vsebinska izhodišča po  katerih so se zgledovali slikarji, tudi moralna in duhovna izhodišča, lahko najdemo v centralno postavljeni  Kavčičevi neoklasicistični alegoriji  Franca Kavčiča Fukion z ženo in bogato jonko, v njenem zgodovinskem formatu so zajete temeljne meščanske vrednote, ki obvladujejo ta čas. Slikarji so začeli pridobivati izobrazbo na akademijah, njihovo preživetje pa so določali naročniki, gospodarstveniki, znanstveniki , kulturni delavci. Eno zanimivejših žanrskih del je ciklus sedmih prizorov stvarjenja, ki jih je naročil zbiralec Adam Hainrich Hohn pri Andreju Janezu Herlanu.

 Krajinske in mestne upodobitve so ob privatnih naročnikih naročale tudi prvi muzeji, geografska društva panorame. Z razvojem industrije so meščani naravo v svoja domdovanja vnesli s slikarstvom in kdo bi ne poznal prefinjenih, z atmosfero in občutenjem navdahnjenih krajin Antona Karingerja in Marka Poernharta.

Morda najzanimivejši in najkvalitetnejši slikarski osebnosti tega časa sta gotovo Jožef Tominc in Mihael Stroj.

Izjava  8,43 do 9,17  …3,33 do 4,33

Študij slikarstva v Rimu  je vplival na Tominčev izraz, vplivi klasicizma v duhu Davida ali Engra, psiholiško okarakterizirani značaji portretirancev vnašajo življenje v upodobitev. V primerjavi z Strojem, ki je po šolanju na Dunaju sprejel pridobitve dunajskega bidermajerja, ki pristaja na privlačno površinsko obdelavo.

Izjava 7,16 do 7,55

Ob vrhunskih umetninah, Stroja, Pernharta in Karingerja in Tominca, nekatera so postala del  splošnega skupnega  kulturnega spomina, tako vidimo tudi dela  manj znanih avtorjev Marije Auersperg Attems,  Antona Hajna, ki so prvič predstavljena javnosti.

Sto osemdeset razstavljenih del je iz fonda zbirk Narodne galerije, ki je začel nastajati že v času Deželnega muzeja za Kranjsko. Dvajset slik je iz stalne zbirke Narodne galerije in predstavlja njeno najpomembnejše gradivo. Ogledalo predstave družbe nekega časa o sebi Idealiziranost, površino upodobitev portretirancev pa tudi časa, ki je bil lahko rečemo izrazito narcisističen, razkriva  domiselno oblikovana postavitev z ogledali .

Izjava 2—9,36 10,06

Postavitev  celostno predstavlja vse segmente dela Narodne galerije od restavriranja in vzdrževanja do kontinuitranega proučevanja in poglabljanja in predstavljanja novih spoznanj.

 
Da se  današnji čas v predstavi o sebi morda niti ne razlikuje tako bistveno od idealov meščanstva, le šarma smo izgubili precej, je lahko  ena od podob , ki jih zrcalno  ugledamo v Meščanska sliki.

Le malokrat se postavitvi razstav v dveh galerijah tako dopolnjujeta kot je to pri pregledni razstavi del na papirju, grafik, akvarelov in risb Metke Krašovec v Ljubljanski Mali galeriji in Mednarodnem grafičnemlikovnem centru. Izbor del od šestdesetih let do danes predstavlja tisto morda širši javnosti manj znano dimenzijo njenega likovnega snovanja, ki ga  je v svojem bistvu vezana na najbolj neposreden likovni izraz; risbo.

Dela predstavljajo kontrapunkt in ravnotežje magičnemu realizmu njenih dobro znanih oljnih slik z motivi monumentalnih podob angelskih žensk.

Izjava :

Moje slike so načrtovane, grajene in rabim par mesecev koncentriranega dela, da jih realiziram. Zato sem vedno iskala področje,kjer sem lahko bolj spontana, bolj igriva in bolj direktna.

To je do osemdesetih let bila grafika, kasneje pa izključno risbe in akvareli.

 Že v začetnih grafikah je prepoznaven avtorski zaris , kasneje nadgrajen v barvnih grafikah, sitotisku, ki je ekspresiven, ploskovno dorečen in shematično uravnotežen. Motive označujejo močni kontrasti, in razpoznavna ikonografska simbolika vzhodnih kultur,  so skoraj ornamentalni in dekorativni.

 Izjava:

Grafike s kasnejšim datumom so vse narejene po osnutkih, ki so starejši. Svet grafike je svet ljubezni, lajt motiv je parček v naravi in tudi tiste, ki so nastale pod vplivom indijske filozofije oziroma religije upodabljajo združitev moškega in ženskega principa.

Najbolj intimen, pa tudi najbolj iskren je izraz, ki ga Krašovčeva prikliče v risbi. Skrajno poenostavljene figure, stilizirane, v tej obliki jih najdemo že v grafikah, so postavljene v polje papirja kot v neskončen prostor, stanje breztežnosti, lebdenja. V povezavi s liki  živali ali izmišljenih bitij so kot potrditev duhovnih razsežnosti človekovega bistva.

Izjava:

Risbe nastajajo spontano , brez predhodne ideje, direktno na papir, nikoli ne vem, kaj bo nastalo. Včasih jih tut leta kasneje ne, ne razumem.

 Vehementnih a suverenih potez, ponekod dopolnjene z napisi,  so tudi tako brezkompromisne, kot je človeška domišljija le lahko,  dopolnjujejo jih z barvnimi svinčniki izdelane podobe in  kot dih subtilni akvareli.
 

Izjava;

Ideja zvitkov se mi je porodila ko sem vidla svojo razstavo akvarelov in je niz akvarelov tvoru nekakšno ritmično celoto. Delala sem jih v koloniji Mc Dowell v ZDA in to je bil tudi čas vojne na Kosovu. In ta vojna je začela vdirat v moje slikarstvo, kar se mi dozdaj še ni zgodilo. Rezultat pa ni bil dober, ker je bila cela zadeva presveža in neprebavljena. Dokler se mi ni strnila podoba kolon beguncev s spominom na fotografije taboriščnic iz koncentracijskih lagerjev, ko so v vrstah čakale na usmrtitev.

 Repetitivnost navidezno enakih silhuet nas prepriča o mogočnosti s katero govorijo starodavni Egipčanski frizi. V svoji krhkosti so simbol minljivosti materialnega, občutljivosti telesa, teles, ki  v nizu potujejo v brezčasje.

Izjava:

Eden od svitkov kombinacija raja v katerem sem živela v Mac Dowellu in pekla, ki se je dogajal v naši nekdanji državi. Tretji svitek pa je eno čisto vesele ob dvajsetletnici poroke.

Tako kot je naše bivanje v predstavah o materialnem lahko iskanje smisla ali borba za uspeh, je likovni svet Metke Krašovec iskanje in najdenje ravnotežja, njen notranji mir in zemeljski raj, naključne sanje, ki jih skozi svoja dela izsanja in velikodušno, tako iskreno z nami deli. 

V galeriji ZDSLU, Komenskega 8 v Ljubljani, le še do 16.7.1999

Akademski kipar Mirsad Begić je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Zdenku Kalinu, Slavku Tihcu in Dragu Tršarju.  Sodeloval je na vseh pomembnejših predstavitvah naše sodobne umetnosti po svetu, se uveljavil z mnogimi deli, v zadnjem času pa je širše morda najbolj poznan kot avtor vrat ljubljanske Stolnice, za katera je 1997 prejel Župančičevo nagrado.

Od najzgodnejših  umetniških iskanj v rodnem Glamoču v Bosni, kjer je prišel v prve stike z arheološkimi najdbami in predstavami in verovanji Starih, pa skozi izpopolnjevanje na St. Martin's School of Art v londonu, do danes, Begić v svojem ustvarjanju dosledno  sledi predklasicističnimu pojmovanju kiparstva, motivno pa se usmerja v iskanja in razmišljanja o minljivosti biološko živega v odnosu do večnosti, ki je onkraj iskušnje.

Pri oblikovanju kiparske forme je zavezan temeljnim, ontološkim opredelitvam skulpture, ki je označena s svojo telesnostjo, taktilno površino, neposredno fizično izdelavo in postavitvijo v prostor. Ko stopimo v  galerijo, se nam reliefi iz vrvi in voska skrivaj približajo že z vonjem. Sladkast a ne odbijajoč, nežen a svečan, nas zamakne v drugačno stanje pozornosti in opozori na nematerialne razsežnosti zaznave. Amorfne oblike ovite v vrvice so kot mumificirano organsko tkivo, razgibane površine v zemeljskih tonih kot skrivnostne pokrajine neznanih svetov. Begić podobno kot v ritualu mumificiranja; pripravi na pot v večnost, ovija kiparske oblike v neskončne brazde drobnih, povoščenih niti. Tak, dolgotrajni proces vezanja, prepariranja, tkanja, je gotovo kot posvečena mantra in ne le da spreminja stanje zavesti ustvarjalca, s svojo avro tako nastali objekti zaznamujejo tudi percepcijo in zavedanje gledalca.

Da bi omogočili preživetje duši, so v  daljni zgodovini  materialno posodo, telo, obravnavali s posebnim spoštovanjem. O takem odnosu skupnosti do mrtvih pričajo mnoge veličastne stvaritve starega Egipta, pa tudi še danes prisotna praksa nekaterih ljudstev, ki s telesi pokojnikov celo delijo svoja bivališča. Skulpture, reliefi, kosi, s svojo patino dajejo vtis neizmerljive starosti, kot da so izkopanine ali ožgane ostaline, ki so dolgo nekje pozabljene , zakopane ali skrite zorele in jih je odkril šele naš pogled. Zapredki ali kokoni s porjavelo, grčavo kožo, se zde, kot da bi v njih nekaj spalo in se bo zdaj, zdaj prebudilo; kot buba metulja v novo življenje . V zgrbančenih, kot drevesnih skorjah površinah  dupline so kot gnezda v katerih bitja arhaičnega človeškega nezavednega sanjajo svoje življenje. A umetnikova izjemno senzibilna avra je tista, ki jim podarja dihanje in drgetanje.

Videoumetnica

Nataša Prosenc

Za video Gladiatorji , predstavljen na Beneškem bienalu

Začetek:

Odlomek videa cca 20 s

Izjave v koščkih, pokrivane z drugim pogledom in otroci:

-         Ja, jest nisem zlo verbalen človek, najbrž sem se zato odločla za za ukvarjanje s slikami, z gibljivimi slikami, …

-         Ne vem, enostavno je nekaj kar te žene,…

-         ..Ena ideja vodi k drugi, ena videoinstalacija vodi k drugi, potem študij filma zdej oplaja to delo, in obratno,…

-         …Enkrat sem slišala lepo misel, da umetnost ne bo več potrebna, takrat ko bomo našli smisel življenja. In gotovo je v vsakem ustvarjanju velika želja po tem, da bi se našlo nek definitiven končen odgovor ampak meni je jasno kot vsem, da je to za časa življenja nemogoče najt.    Umetnost je pač neko približevanje temu oziroma hkrati tut približevanje, je v bistvu neka pot nazaj k otroštvu, bit spontan,  bit , presešt v bistvu samga sebe.

-         …

-         …jaz nekaj sporočam, jaz nisem zaprta v stolpu in ne delam sama zase, ….nočem posiljevat s svojo zgodbo, želim pa, da bi ta zgodba v gledalcih odprla neko njim lastno zgodbo.

off1:

Nataša Prosenc se je izšolala v prvi generaciji študentov oddelka za oblikovanje ljubljanske likovne akademije in se v devetdesetih uveljavila kot ena pomembnejših ustvarjalk, ki v svojih delih uspešno in kvalitetno povezuje izkušnje tradicionalnih medijev likovne umetnosti z njenimi novimi izraznimi načini, filmom in videom.  Pozornost so zbudila že zgodnja dela – video ambijenti Podoba, ki je ni, Potovanje v prazno, in zatem Vertikalni horizont,  Prostor igre, Priprta ogledala, Soba velikega brata, Vzrok, Stebr in More. Video instalacije, ambienti posebnega stanja pozornosti. Značilno prepletanje figuralne podobe z naravnimi elementi mestoma prehaja v abstrakcijo. A antropomorfni in amorfni liki so na zaslonu kot strnjene podobe , ki se skozi avtoričino pojmovanje likovnega prostora kot odprtega polja človeške avtorefleksije , v koreografiji gibljive slike  raztezajo skozi čas in prostor.

Izjava2:

- …Prostora ne tretiram v smislu modernistične white cube, belega nedoločenega prostora, v katerega bi lahko postavli karkoli in kakorkoli, ampak ga zmeraj obravnavam kot nekaj kar v bistvu mi že samo po sebi govori neko določeno zgodbo. To zgodbo nadgradim, spremenim včasih tudi izničim oziroma vzpostavim nek odnos z gibljivimi slikami. In ta odnos do prostora je v videoinstalacijah neke vrste dramaturgija. Gibljive slike same, te videoslike so ponavljajoče se, nimajo začetka in konca, so kukr ena mantra, ki se potem v odnosu do prostora spremeni v neko pot v neko pripoved.

povzetek utemeljitve za zaključek:

V doslej najbolj dovršenem delu, instalaciji z naslovom Gladiatorji, ki je bila lani predstavljana na Beneškem bienalu, je Nataša Prosenc združila vse odlike svojega dela. Štiri projecirane video podobe povezane v pomensko in estetsko celoto ustvarjajo čutni in miselni prostor, ki odseva človeško življenje. V  portretih  petdesetih ljudi se  čustvena stanja  pretapljajo od žalosti do veselja in nazaj. Čustva so duhovna hrana, ki dajejo zavedanje o biti  kot pra-spomin univerzalne duše, so popkovina med posameznikom in vesoljnim.

Nesporazum, do katerega je prišlo pri gostovanju Milene Kosec na razstavi U3 z gostiteljem Moderno galerijo v zvezi z odškodnino oziroma razstavnino je z javnimi pismi odprl nekaj globalnih vprašanj o materialnem vrednotenju in uporabi likovnih del pri nas . Kaj pravzaprav je razstavnina, kako je pri nas zakonsko urejeno avtorsko pravo na področju likovne umetnosti in nenazadnje, s čim se lahko preživijo likovni umetniki če ne z nagrado za enkratnost, umetniškost , avtorstvo -  s svojimi stvaritvami.

Off:

Razstavnina, kot honorar umetniku za javno predstavitev njegovega izdelka. Čeprav se zdi primerljivo vendarle ne moremo nastopa glasbenika, za katerega dobi honorar primerjati z razstavo slik. Umetnik zasluži le v primeru da te proda. Pripadajo mu avtorske pravice v primeru reproduciranja njegovih del.  Pravno formalno ne moremo enačiti lastniške pravice z avtorsko. V primeru avtorstva moremo govoriti o tisti presežni vrednosti, ki  nekemu  umetniškemu delu  zaradi ideje in originalnosti podeli poseben pomen. Materialno vrednost seveda ovrednotijo strokovnjaki, umetnostni zgodovinarji oziroma kustosi, ki imajo za to pridobljeno licenco.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ki je stopil v veljavo leta 1995 , avtorsko delo opredeljuje zelo splošno, v odvisnosti od nosilca, medija so opredeljena področja. . Splošne so tudi določbe o honoriranju avtorstva. Pojem  razstavnine ni opredeljen. Najdemo pa ga v pravilniku o avtorskih honorarjih Ministrstva za kulturo.

Izjava:

Moramo pa seveda vedet kaj ta pravilnik predstavlja in na koga se nanaša;

To je pravilnik, ki v bistvu pove, kolko sme ministrstvo za kulturo namenit za določen kulturni namen sredstev iz državnega proračuna, oziroma na kakšna sredstva sme nek uporabnik računat, če zaprosi seveda Ministrstvo za kulturo za subvencijo nekega umetniškega ali kulturnega projekta…..

Seveda cel pravilnik se nanaša pravzaprav na avtorske honorarje. In v okviru teh, ki jih pravilnik našteva in priloga njega je dokaj dolga tarifna priloga z posameznimi postavkami, ki so točkovno ovrednotene je seveda tudi določba o tako imenovani razstavnini.

V večini primerov, pa ne le kadar se predstavlja novomedijska umetnost sredstva, ki jih institucije dobijo od države zadoščajo predvsem za fizično realizacijo projekta. Umetniki so zadovoljni že če lahko sodelujejo, s tem se uveljavljajo, ustvarjajo ime, kot se temu lepo reče in so ponosni, če je njihovo delo v izbrani družbi v katalogu, le kdo bi pomislil še na honorar.

Izjava.

Adela Železnik:

Honorarja normalno ne isplačujemo umetnikom, v primeru samostojnih razstav včasih dobijo neko razstavnino, ker se pa velikokrat zgodi, da poseben v zdejšnjih razstavah, ki so tehnično dost bol zahtevne se umetnik sam temu odpove da recimo s tem lahko realizira katalog al pa da pač prprav bolš razstavo. V primeru skupinskih razstav pa pač honorarji oziroma razstavnine umetnikom niso predvideni, ker je ponavadi tut budžet tolk mejhen da se s tem komaj realizira razstava kaj šele da bi lahko plačeval umetnikom. Tko da nekih določil uradnih tovrstnih ni.

Vendar s čim naj se umetnik preživlja? Kolikim uspeva preživeti od zaslužka, ki jim ga prinese osnovna dejavnost s katero se ukvarjajo in v kolikšni meri  lahko galerije umetnikom  pomagajo živeti?

 

A seveda s prodajo se nacionalne institucije ne smejo ukvarjati, že za nakupe del za stalne zbirke sredstev ni na pretek. Kot že rečeno zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ne predvideva pravice razstavljanja kot ene od vrst materialnih avtorskih izključnih pravic.  Ta odprtost pa ima morda le prej prednosti kot slabosti.

…

… IZJAVA :…kajti zakon ravno pušča avtorju vso svobodo da sam prosto dogovarja z uporabnikom njegovih del vse pogoje in vse modalitete, pod kakšnimi, na kakšen način, pod kakšnimi pogoji se njegovo delo lahko razstavlja in tut kaj je avtor seveda upravičen prejet za takšno razstavljanje.   To je prosta pogodbena svoboda, ki jo urejajo splošni obligacijski predpisi.

 

Zgolj razstavljanje dela ne pomeni avtorsko pravnega izkoriščanja dela razen, če avtor tega razmerja s pogodbo ne opredeli drugače. A kdo bo slikarjem, umetnikom pisal pogodbe?

Poslovnih organizatorjev, ki bi bili med drugim zadolženi tudi za legitimnost poslovanja ne umetniki ne galerije nimajo. Le še pravni nasvet; pod naslovom  odličnost,  80. člen zakona o avtorski pravici pravi, da se v primeru, da o uporabi materialne avtorske in druge pravice avtorja ni pisnega dokumenta  , sporne  ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja!

Dober večer v oddaji Osmi dan, drage gledalke, spoštovani gledalci,

Teme:

 Emona , kaj je bilo tu kjer danes živimo, hodimo mimo in ne vemo da veje duh izginulih civilizacij…

Zlatko Kaučič, glasba na poezijo Srečka Kosovela…

Pregled filmov

Osrednja tema Plečnik in obnova njegovih stvaritev, gost v oddaji pa bo Plečnikov učenec arhitekt Kopač

Arheologinja doktorica Ljudmila Plesničar gec že več let raziskuje Emono, staro rimsko mesto, na katerem stoji današnja Ljubljana. Svoja spoznanja je predstavila v obsežnem delu Urbanizem Emone, v dveh knjigah, ki sta ju izdala Ljubljanski Mestni muzej in Znanstveni inštitut filozofske fakultete v Ljubljani. Od Emone ni ostalo veliko, Boštjan Jurečič nam pomagal  predstavljati si  kako je to mesto izgledalo in kako so ljudje v njem živeli.

Naj bo osrednji del naše oddaje utrinek o obnavljanju tega kar so v preteklosti  v tem prostoru ustvarili veliki duhovi, ga na ta način oplemenitili in bistveno spremenili ne le podobo prestolnice temveč  stavbno kulturo Slovenstva  povzdignili v  raven evropske izkušnje.

V svetu Plečnik velja za ne le kvalitetnega temveč edinstvenega avtorja, ki ga po originalnosti lahko primerjamo z največjimi arhitekti vseh časov. Plečnikova je bela Ljubljana , ker je bel kamen, ki so uporabili za izgradnjo Plečnikovih objektov.

Minuli teden je bil v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma slovenski jazzovski dogodek leta- svetovna premiera glasbenega projekta Zlatka Kaučiča. Kaučič velja za enega najboljših evropskih jazzovskih bobnarjev in tolkalcev, ob sebi je zbral odlično mednarodno zasedbo glasbenikov , med njimi celo legendarnega saksofonista Steva Laciya in z njimi prevedel, prenesel poezijo in življenje Srečka Kosovela v zvok, melodijo. Projekt je poimenoval po posthumno izdani Kosovelovi zbirki Zlati Čoln,.. v njem se je popeljala tudi Živa Rogelj.

Po drugi svetovni vojni je bil Berlin zaradi svoje specifične razdelitve na dve mesti, na otok, center snovanja različnih novih urbanističnih in arhitekturnih zamisli. Padec zidu je odprl mnogo slepih peg, odprla so se cela mestna območja, ki so bila mrtva, zanemarjena desetletja. V razvoju arhitekture velemest v zadnjih desetih letih skoraj nikjer ni bilo toliko investicij v nove gradnje kot v Berlinu.

Eno najzanimivejših območij Berlina, tako po obsegu kot po zahtevnosti pozidave je Potsdamer platz, Potsdamski trg. Pozidava je trajala desetletje, zaradi zahtevnosti terena, vode, enkratnih tehnoloških rešitev in vsebinske zasnove je bila gradnja spektakel. Največje gradbišče Evrope so pozorno z zanimanjem spremljali tako strokovnjaki, vsa svetovna javnost, kot meščani Berlina.

Simbol ponovne združitve in vzpostavitve Berlina kot vladnega centra države je poslopje Rajhstaga. Od stavbe, ki jo je ob koncu devetnajstega stoletja zasnoval Paul Wallot so se v viharjih časa v originalu ohranili zgolj zunanji zidovi, lupina. Centralni prostor, dvorana državnega zbora je naravno osvetlejna z veliko prozorno kupolo. Zasnoval jo je arhitekt Norman Foster in slišali smo za zadrege, ki jih je imel arhitekt saj je zaradi slabe tehnične realizacije je v dvorano puščala voda.

Šestintrideset metrov v premeru veliko kupolo nosi kovinska konstrukcija in centralni stožec obdan z ogledali. Dvojna spiralna obhodna pot z razgledom na Berlin je več kot le razgledna točka. Odprta za javnost in obiskovalce realizira vizijo združene Nemčije in prav vsak državljan skoraj mora obiskati to posvečeno mesto zgodovine svojega naroda,….

Potsdamer Platz je predstavljal mogočen izziv arhitekturi in urbanizmu. Obsežen kare mesta ima s svojo pestro predvojno zgodovino posebno mesto v razvoju evropske kulture, s kabareji in nočnim življenjem je privlačil umetnike, tu se je rodil nemški ekspresionizem. Kot eno pomembnejših gojišč moderne Evrope je kot feniks vstal v novi podobi ali kot angel vzletel v novo nebo. Plavi Angel, po Marlene Dietrich je poimenovan trg pred novo veliko koncertno dvorano v kompleksu stavb, ki jih je zasnoval znameniti Renco Piano, poznan predvsem po svojih orjaških konstrukcijah. Poslovni objekt stolpnice v ostrem vogalu zaključuje ulico. Steklenost in prosojnost zaključka gre v smeri dematerializacije in zračnosti objekta. Tehnološke rešitve z nateznimi konstrukcijskimi rešitvami in obečnatimi oblogami izraža avtorjev pristop. Velika kupola kina z velikim platnom, pokrite trgovinske pasaže. Uresničena je izjemno zanimiva rešitev in mnogoktrat nerealizirana potreba velemest, kako postaviti v urbano naseljeno področje naravo, vodo. V enem so kvalitetno povezane stanovanjske in poslovne funkcije objektov, ne da bi bile ena drugi v napoto.

Vse to, kar najbolj zrcali duha sodobne civilizacije in tehnolške dovršenosti, medijev in tehnologije je v Soni centru. Megalomanski pokrov je poveznjen čez ves trg. Natezne konstrukcije nosijo celotne ogromne steklene fasade. Zasnova je delo Murphy in Jann Arhitektoviz Chicaga. Pri ogromni japonski investiciji so prvič uporabljeni nekateri patenti in zamisli novih tehnoloških rešitev. Dinamične forme segajo v prostor in delujejo nekako zračno in lebdeče. Ves čas nas lahko prevzema igra svetlobe in odsevov, skozi vodnjak lahko vidimo spodnja nadstropja. Igra pogledov odpira prehodnost v vse smeri in trg postane atrij in ulica, Fasade odpirajo poglede v notranjosti poslopij in odseve okoliških objektov.

Ne le nebotičniki- Kollhofov in Timermanov z najhitrejšim dvigalom v Evropi, tako zelo spominja na Ameriške, celotna arhitekturna razgibanost Potsdamskega trga je izraz multikulturalnosti in neomajne moči kapitala, ki kot prosojne zračne fasade in perspektivni poglesi po pročeljih nebotičnikov v nebo presega predstave vsakdanjika,Berlinu pa podeljuje tistega duha, ki ga je kot Evropska prestolnica nekdaj že imel. Iz topišča kultur  v takem idealnem ambientu duha časa pa lahko upamo porodi tudi nove vrednote živetja in umetnosti.

Kako se pojaviti in uveljaviti v oceanu  umetniške produkcije in prezentacije? Vrhunsko kvaliteto ni lahko doseči a ob poglabljanju v umetniško materijo ne glede na medij je treba biti tudi osebno prodoren in angažiran. V New Yorškem Chelsiju so v Galeriji Stephena Ganga nedavno razstavili slike akademskega slikarja Gašperja Jemca.

Ob umetnostnih tokovih v eminentnih etabliranih svetovnih galerijah tudi v NY lahko govorimo o umetnostnih trendih oz.tokovih, ki stavijo na konzum, komercialnost, estetiko privlačnosti, na karto zaslužka in profita. Na drugi strani pa  ne moremo mimo kreativnih okolij t.i. off scene, gibanjih in aktivnostih, ki omogočajo odpiranje svežih zamisli, odprte ustvarjalnosti, tako v ateljejih kot v galerijah. Prav iz umetnostnih okolij kot je bi svoj čas NY Soho so izšli mnogi veliki avtorji, se v marginalnih galerijah prvič pojavili in si s tem omogočili dostop in prodor na avtocesto umetnostnega sistema. Stephen Gang se z galerijskim poslom ukvarja že od sedemdesetih, njegova galerija in izbor avtorjev dobiva kritiške odzive v znanih umetnostnih publikacijah kot recimo Art in America ali Flash art.

STEPHEN GANG

GALERIST

---The wonderful thing about NY city is that if there is a movement in Milano or if there is a movement in Berlin or a movement in Moscow , you find it all here.   There is no art in the World, tipe of art in the world that you cant find in NY city.

RP:

Čudovito pri New Yorku je da, če je neko (umetniško) gibanje v Milanu ali če je gibanje v Berlinu, ali gibanje v Moskvi, vse to lahko najdete tukaj.

Ni umetnosti na svetu, vrste umetnosti na svetu, ki bi je ne našli v New Yorku.

Medtem, ko se Gašper Jemec na razstavi v MGLC v ljubljani predstavlja z  barvno intenzivnimi, ekspresivnimi kompozicijami v New Yorku razstavlja izbor slik, ki so označene monokromno, razpete med svetlo temne kontraste, kompozicije zaznamuje organskost. Različni slogi Gašperja Jemca pravzaprav reciklirajo kulturno zaznavanje visokega modernizma. Umetnik pre interpretira izkušnjo umetniškega okolja v katerem je kot sin uveljavljenega slikarja odraščal, študij na Ljubljanski akademiji in vplive Nemčije, Indiana University v Pensilvaniji in New Yorka, kjer je bival in se dodatno izobraževal. Programi mednarodnih izmenjav študentov še posebej na področju umetniških študijev pomenijio ne le internacionalizacijo znanj temveč tudi afirmacijo specifičnih izkušenj, ki so lastne le našemu prostoru.

IZJAVA

GAŠPER JEMEC

AKADEMSKI SLIKAR

-Ja moja izkušnja je bila sledeča, da sem se jaz odloču it čez lužo dost prej, preden je bil ta program napeljan, tko, da sem praktično izkoristu to možnost in bil pač sprejet….   ..In prvič sem se odloču zato, ker sem se želel preizkusit na področju in živet in delovat se prav  v slikarskem smislu , kjer ne poznam ničesar, kjer me noben ne pozna po imenu niti po svojem delu in sem se v takem okolju počutu kot nekak na preizkušnji, ki mi bo dala več odgovorov in več vprašanj  kot bi si jih lahko postavil in odgovoril nanje v Sloveniji.

Možnosti mednarodne študijske izmenjave ali projekti ministrstva za kulturo kot je  štipendija za bivanje v slovenskem ateljeju v New Yorku omogoča mladim ustvarjalcem vzpostavliti socialne in profesionalne stike z drugačnimi ljudmi, kar lahko bistveno kvalitetno vpliva na razvoj umetniške osebnosti.

STEPHEN GANG

GALERIST

Več kot tisoč galerij je v New Yorku, ..v tekmovanju za prestiž se porajajo nove, stare odmirajo. Kako si ustvariti ime v umetnostnih krogih, kako uveljaviti kvaliteto, ali kako zgolj preživeti. Večna dilema ne le umetnikov, tudi kritikov, kustosov in galeristov.

STEPHEN GANG
GALERIST

----It is easier to sell if you are a name, because the people coming in from all over know the name that they will buy  the name, but to get that name you have to build it in a place like NY. To survive and to sell your work jou better off somewhere else.

Velemesto velemest, veliko jabolko pregrehe ali skušnjave, upati si ugrizniti vanj, postaviti prst na popek sveta, svetovna umetnostna prestolnica- kot križišče poti z inspirativnim potencialom odprtih možnosti . Prostori v katerih kuratorji in galeristi za zbiralce in ljubitelje umetnosti v paleti raznorodnih in raznovrstnih umetniško ustvarjalnih poizkušanj in poetik iščejo in odkrivajo tisto neodkrito, sveže, novo ali zanimivo, drugačno. Tudi maldo slovensko umetnost.

V primeru, da bi mednarodni festival študentskega videa ne uspeli realizirati optimalno tako zaradi fiinančnih sredstev kakor morda tudi zaradi nezadostnega odziva na natečaj, predlagam, da zaprosimo za sodelovanje KMC. V okviru video-postavitve bi se konceptualno osredotočili na soočenje slovenske video produkcije – izbor iz zgodovine in študentska dela Alu, z izborom iz bogate zbirke KMC. Za pokroviteljstvo oziroma sponzorstvo bi zaprosili Uredništvo umetniškega programa TV Slovenija. Korist takega podjetja bi bila pravzaprav večstranska. KMC ponuja v paketu izbor iz svoje zbirke za predvajanje v TV medijih po Evropi. To ponudbo bi TV Slovenija lahko sprejela, se odločila za nakup materiala in v dogovoru z KMC omogočila predstavitev teh del tudi v okviru video-postavitve Zimskega salona. Tako bi bila v enkratnih terminih programa TV Slovenija predstavljena video zbirka KMC, v Mestni galeriji pa prav ta dela predvajana ves čas in ob predvajanju naših video del, kar bi omogočilo obiskovalcem nelinearno primerjavo. Izbor naših videodel bi lahko  ponudili zbirki KMC, ki bi s tem pridobila dela mnogih naših avtorjev, ki v tej največji svetovni zbirki video del še niso zastopana…Nek dogovor o posredovanju video del nastalih v produkciji TV Slovenija za Zimski salon moramo tako ali tako skleniti,…

Podnar:

sprva bi izpostavu, da je šlo za politični projekt, a ne za politični projekt v dobesednem smislu, s tem sem v bistvu opozoru na to, da so vprašanja, ki so v bistvu tukile ispostavljajo v zvezi s produkcijo ali so v the umetniških delih, niso vezanana tako imenovano politično angažiranost,  to v bistvu v teh naših krajih skoraj ne obstaja , … da gre za umetniška dela, ki niso sistematsko podprta,  v smislu politične, kulturne politike, niti države, ki se pa deklarirajo preko nacionalnega, tudi jaz vidim v bistvu nacionalnost  kot neki socialni konstrukt,  ki je iznajden ampak s tem ni nič manj realen. To se pravi gre za dinamične koncepte,  tako kot v bistvu pri sami umetnosti,  ne bi pa v bistvu z to Vulgato kritiziral sam sistem, umetnostni sistem, če sploh obstaja v taki meri, kot si ga lahko predstavljamo zunaj republike Slovenije, vendar sem sam trčil na določeno ksenofobijo, ….neka zaprtost v tem prostoru, ki jo zaznavam, ko sem zadnjih deset let prihajal… od leta 95 živim v Ljubljani, zaznavam v bistvu določeno zaprtost v sami družbi, in to sem želel v bistvu na nek zelo nespektakularen način vspostavt.

Umetnostni sistem  je samozadosten, če se ne navezuje na družbene sfere, ki ga lahko utemeljujejo, -vzgoja, izobraževanje, mediji.

Dokončano-nedokončano
Zaključeno , nezaključeno

Kunstforum Dunaj

Napoved:

Razstava dovršeno- nedovršeno v Kunstforumu na Dunaju je po več kot štiridesetih letih spet prva večja postavitev slik Paula Cezanna v Avstriji. Zadnja obsežnejša razstava; retrospektiva, je leta 1995 obiskala Paris, London in Filadelfijo.  Pet let so strokovnjaki Kunstforuma temeljito pripravljali obsežen, prvič res študijski pristop k  Cezzanovim delom. Zbrali so 124 eksponatov, slik, akvarelov in risb z vsega sveta, najeminentnejših galerij ali zasebnih zbirk. Več kot polovica del je iz obdobja zadnjih dvajsetih let nejgovega ustvarjanja se pravi tja do leta 1905. Pokrajine, portreti, tihožitja in tema kopalcev so sistematično razvrščeni v študijske celote, ki raziskujejo najpomembnejši aspekt Cezannovega ustvarjanja tako imenovana nedokončana dela.

OFF

Ni slikarja, ki bi zapustil tolikšno število nedokončanih del. Bilo  bi preveč preprosto to sprejeti zgolj kot naključje. V obdobju klasicizma je za dovršeno sliko veljala le tista, pri kateri je z barvo pokrita vsa površina in detajli naturalistično predstavljeni, izdelani.

Izjava

 8.52 do 9.06

Cezannu slika kot pri impresionistih, ne predstavlja izreza ali pogleda skozi okno temveč samostojno kompozicijo, ki je celostna, kadar dovrši svoje notranje ravnotežje in harmonijo.

Njegov premik je odmik od tradicionalnega pojmovanja slike, narave ne posnema s podobo temveč jo s slikarskimi sredstvi na novo konstruira.

Izjava

10.9 do 10 46

Čeprav je venomer izhajal iz nekega konkretnega motiva, najsi je to pokrajina, tihožitje, portret ali figura, v procesu slikanja najpomembnejše mesto zavzamejo barve, poteze in ploskve, odprta polja slikarske podobe.

Izjava:

9.35  do 10.07

 

Kot neutruden iskalec zavezan in predan slikarstvu je Cezanne predvsem prepoznan kot mojster barve a njegova skrivnost ali odkritje tiči veliko globje. Materialnost barve in platna odpira povsem slikarski prostor in to  je bistveno za razumevanje modernega slikarstva, tudi abstrakcije. Še več, barva ni več le polje odboja svetlobe, v odnosu z ozadjem,  prazninami na platnu jo kliče v vidno. In če kdo, gotovo najbolje o tem presodi iskušnja slikarstva:

Izjava Bernard:

Če sem do sedaj na Cezannovih slikah gledal predvsem funkcijo barve oziroma način teh modulacijskih principov, kot so vzpostavljali novo strukturo prostora, sem opazil v Dunajskem razstavišču nekaj drugega: na sivo, rahlo sivo modro popleskanih stenah so njegova dela; pomembna ali pa samo skicezažarela z izjemno svetlobo .    To pa pomeni, da ni uporabljal samo funkcijo barve, ampak da je uporabljal tudi funkcijo svetlobe.     Nenadoma se mi je pokazalo, da je povezal ti dve različni energiji , kot da bi povezal bivajoče s tistim kar se najavlja ali sluti za bivajočim.  Namreč ta svetloba, prisotna na vseh njegovih delih je kot neka nestvarna svetloba , neko nestvarno ozadje oziroma univerzalni prostor.

Off:

Neizpolnjene, bele  površine papirja ali platna pri krajinah so svetloba slike. Kompozicije so odprte in dihajo.

CITAT  Svetloba ni nekaj, kar bi lahko reproducirali, temveč nekaj, kar moremo  z drugimi sredstvi,  z barvo izraziti.

Porteti so daleč od idealiziranih upodobitev devetnajstega stoletja. Figuro umesti v harmonijo z ozadjem, drugimi deli kompozicije in v iskanju popolne slikarske forme preseže zgolj njeno individualno noto. Tudi kopalci, so kot organsko vraščeni v naravo. Največ študijskega eksperimentiranja so Cezannu omogočile postavitve tihožitij, pri katerih  je lahko tedne na enem motivu raziskoval zakonitosti barvnih in tonskih odnosov, preizkušal barvne variacije in modulacije, tehniko,  gradil harmonijo iz ploskev in črt.

Tudi skiciozne in vehementne risbe, s svojim značajem kar svetlijo.

Izjava

12.10 do 12.30

In ali  danes po  skoraj stoletni iskušnji modernizma v slikarstvu, po vseh mogočih post odmikih in eksperimentih, danes, ko prisegamo predvsem na moč površinske informacije, na ponavljajoči se reverzibilni  informacijski pretok, o Cezannu sploh lahko še kaj novega povemo? Izjemen Študijski projekt Kunstforuma dokazuje, da je mogoče Cezannovo slikarstvo predstaviti na svež način. In

Sprejeti njegovo delo kot neko zaprto in zaključeno poglavje umetnostne zgodovine bi pomenilo  Cezanna  ne poznati . Pomenilo bi zapreti si vrata duha in notranje svetlobe, ki jo je moč predvsem  v slikarstvu s pomočjo bivajočega priklicati v življenje. Taka vera in želja po harmoniji in ravnotežju lahko ne zgolj za slikarstvo ponuja tudi za današnji čas produktivna izhodišča ali s Cezannovimi besedami…

Citat:

Pri velikih mojstrih se umetnik uči mišljenja, od narave videnja.

Napoved:

V Pariškem centru Pompidou je še do petindvajsetega septembra na ogled razstava Picassovih skulptur. Razstava je prvi res sistematični pregled Picassovega kiparskega ustvarjanja, saj del tristotih skulptur prihaja iz zasebnih zbirk. In če Picassa dobro poznamo, nam morda prav časovna distanca lahko omogoči svež pogled na nekatere najbolj revolucionarne dosežke v sodobni likovni umetnosti. 

Off:

Skoraj ikone, tako globoko in samoumevno so vpletena v zavest sodobnega človeka nekatera dela Picassa. Ne le konstrukcijo bikove glave iz delov kolesa, ki je primer krativne ustvarjalnosti, moža z ovco, Baboona z glavo iz modela avtomobila ali ptice bi moral poznati že vsak otrok. A kar je danes blagovna znamka je nedavno predstavljalo srž in jedro oblikovanja estetske in filozofske misli o modernem, kot najbolj kritičen odziv na sodobni svet. Kubistična dekonstrukcija forme kot analiza modelov mišljenja, afriški arhetipi kot korenine duha vsega človeštva.

 Razstava predstavlja obširen pregled od  monumentalnih del do zelo zasebnih, intimnih, ki so bila malokrat deležna pozornosti širše javnosti, saj jih je Picassso hranil zase v ateljeju.

Werner Spies:

Glede na odziv ljudi je razstava Picasso kipar veliko presenečenje. Prav gotovo je Picassovo kiparstvo najbolje čuvana skrivnost 20. Stoletja. Picassa sem srečal v njegovem ateljeju v mestu Muggia. Tam mi je prvič pokazal svoje kipe. Takrat sem začel spoznavati kiparstvo in bil presenečen nad bogastvom njegovega kiparstva. Ta razstava je danes pravo odkritje. Odkritje Picassa, ki je postavil temelje temu kar se danes dogaja v umetniških ateljejih po vsem svetu.

Off:

A le kako naj bodo odkritje dela,ki jih vsaj strokovna javnost dobro pozna že leta. Morda je prav možnost primerjave, in genealogije, predstavljena so bistvena dela vse Picassove tridimenzionalne produkcije, tisto estetsko odkritje. Prepoznavati v vsakem od obdobij v konstrukcije vpeto risbo, ki je zaznamovala velik del sodobne likovne umetnosti.

Kolaži , trodimenzionalna tihožitja, ki razkrivajo način transformacije risbe pri kubizmu, nezanemarljiv vpliv afriških mask na Picassov izraz lahko beremo v portretih in montažah.

Prispevki za KK

14.5.1999

-Koncert v Ljubljanski Stolnici, Psalmska kantata, izjava avtorja in dirigenta.

-Umetniški projekt na avtobusu LJ mestnega prometa v okviru festivala računalniških  umetnosti, izjava avtorja.

2o.5.1999

-Prvi slovenski celovečerni risani film v rednem sporedu ljubljanskih kinematografov.

24.5.1999

-Razstava skulptur iz kamna akademskega kiparja Jureta Smoleta v galeriji Ilirije, izjava avtorja.

25.5.1999

-Razstava grafik in pastelov akademskega slikarja Karla Pečka v galeriji Zavoda za tranfuzijsko medicino, izjava avtorja.

28.5.1999

-Razstava najnovejših slik Tuga Šušnika v galeriji Equrna, izjava direktorice galerije.

Prispevki za TV Dnevnik

16.5.1999

-Odprtje spominske plošče pesniku in narodnemu buditelju, duhovniku Antonu Medvedu v vasi Konjšici.

18.5.1999

Prispevki za Kulturne Kronike:

25.2.1999- Razstava Japonske sodobne likovne umetnosti v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, izjava, komentar.

8.3.1999- Jurčičeva nagrada Tretjemu programu Radia Slovenija, izjava

g. Kocjančiča.

8.3.1999- Razstava risb slikarja in teoretika likovne umetnosti Milana Butine v galeriji knjižnice Prežihov Voranc na Viču v ljubljani, izjava avtorja, komentar.

9.3.1999- Izid knjige Vilija Ravnjaka z naslovom Smaragdna pot v založbi

Kible iz Maribora, izjava avtorja.

26.3.1999- Razstava Toneta Lapajneta v galeriji Miklove Hiše v Ribnici, komentar, ocena.

9.4.1999- Izid kataloga po razstavi slovenske zgodovinske avantgarde z naslovom TANK, izjava kustosinje Brede Klančnik.

23.4.99- razstava v Arboretumu

23.4.1999- Majski salon 99’- razstava slik članov Društva likovnih umetnikov, izjava kustosinje, komentar o nagradah.

30.4.99- otroške risbe v CD

Prispevki za Osmi dan:

10.3.1999- Razstava sodobne Japonske umetnosti, izjave kustosa, organizatorja iz Japonske in ene od sodelijočih umetnic, komentar.

5.5.1999- Razstava poznih del Giorgia de Chirica v galeriji Cankarjevega doma, predstavitev avtorja, ocena slik, komentar.

Prispevek za Odmeve:

12.3.1999- Problematika Unionske dvorane v Ljubljani, izjave udeleženih strani; direktor hotela Union, direktor Glasbene založbe RTV , komentar, za napoved gosta v odmevih.

Uredništvo Kulturnih Kronik:

Poznavanje umetniških izhodišč v zgodovini nas na fenomenu avantgard pravzaprav pouči o tem, da so v osnovi vse umetniške strategije konstruirane, koncept. Sociološke analize odnosov v skupnosti omogočijo predstavo o umetnostnem sistemu kot družbeni konstrukciji vrednotenja umetnosti. Konvencionalen način prezentacije so seveda razstave, kaj pa v primeru, da umetnine in umetniške strategije uhajajo onkraj varnih zidov in predstav o umetnosti v širše družbene sfere, ali so le te tedaj še umetnost?

Prvi aktualni trienalni pregled sodobne slovenske umetnosti U3 je zasnoval Tomaž Brejc, ki je za razstavo izbral najzanimivejše ustvarjalce, katerih umetniške pozicije še izhajajo iz konceptov klasičnih medijev a že evocirajo in napovedujejo tendence devedesetih. Zdi se, da sta objektivna presoja in izbor še mogoča.

Mohar:   (1) Jaz bi reku tko, da je prvi trienale Brejca v bistvu še tranzicijski v nekem smislu tradicijski in tut ekumenski v smislu, da so bli zlo različni mediji zastopani, čeprav v istem času že delujejo, se prav mlajši umetniki delujejo že okrog škuca potem v drugih prostorih in ti umetniki pač že delujejo tudi internacionalno in tako naprej, in se takrat še ne pojavjo, razen par izjem.

Brejc: … (3)Rad bi na neki opozoru, da je en del nesporazuma preprosto v tem, da ///če pogledate osemdeseta leta in prvi U3, boste vidl da so bli to slikarji, kiparji, ljudje, ki so bli akademsko šolani, trenirani, ki so pripadal recimo likovni stroki, ta umetniški subjekt je od Weiblowega U3 radikalno spremenjen /

OFF:Drugi U3 Petra Weibla, je dvignil veliko prahu in ne le zato, ker je bilo  prvič, da je razstavo slovenske umetnosti zasnoval gostujoči kustos iz tujine, temveč v center pozornosti umetnostnega sistema vstopijo koncepti pa tudi umetniške strategije iz obrobja.

 MOHAR:  (2)Tle se zgodi to, da se prav umetniki, ki delujejo na sceni, ki delujejo v Kapelci, ki delujejo na Prušnikovi, ki delujejo v Škucu in na drugih mestih, kar naenkrat gredo skoz velika vrata v nacionalno inštitucijo, to pomeni, da je bla reakcija same kritike dvojna; prvič tujec v mestu, ki nekaj zbira, ki govori, da je športni trener, ne, da zbira pač neki kar mu paše v svoj koncept, po drugi strani nekaj kar je nevzdržno, da vse kar bi moral bit na robu je naenkrat v centru.

Weibl: O kriterijih vrednotenja

OFF: Zadnji U3 Gregorja Podnarja je logična posledica razvoja umetniških strategij angažiranih ustvarjalcev, ki v polje umetnosti ne vstopajo le iz marginalnih umetniških polj  temveč kar iz drugih družbenih sfer, medijev ali celo poklicev. Podnarjev koncept tako morda vsebinsko bolj politično kot umetniško , skozi  kritiko regionalnega nacionalnega prostora problematizira  odnos skupnosti do sodobne umetnosti.

Podnar: (5)da //gre za umetniška dela, ki niso sistematsko podprta,  v smislu politične, kulturne politike, niti države, ki se pa deklarirajo preko nacionalnega, tudi jaz vidim v bistvu nacionalnost  kot neki socialni konstrukt,  ki je iznajden ampak s tem ni nič manj realen. To se pravi gre za dinamične koncepte,  tako kot v bistvu pri sami umetnosti.

OFF: Angažiran odziv na spremembe v skupnosti ustvarjalno umetniško prakso razširi izven pojma umetnosti, pojav hibridnih oblik , procesualnosti, skupinskega avtorstva, ki ga diktitrajo materialni tehnološki pogoji ne zahtevajo več strokovnjaka za eno področje, en medij, temveč človeka, ki ima vsaj malo znanja z večih različnih področij.  Razširjeni subjekt, hibriden, sposoben umetnik, ki obvlada različne tehnike, različne metode, različne predstavne mehanizme, različne medije. Po zgodovinskih umetniških avantgardah, je tak premik in razširitev umetniškega subjekta prvič neka širša kolektivna, javna umetniška izkušnja.

 Apolonija Šušteršič: Pri tem, ko govorite o umetniškem subjektu, se mi zdi pravzaprav bl pomembno povdarjat kvaliteto umetniškega dela ne pa kaj je določena izobrazba tega umetnika.

Tomaž brejc:(4)In //zdi se mi da je zlo velik nesporazumov s stališča kiparjev in slikarjev slovenskih, ki kritizirajo  zadnje izdaje U3 preprosto v tem, da se je status umetniškega subjekta radikalno spremenu.  

//Danes je mogoče recimo na vulgati skor bl zanimiva ena antropološka akcija, registracija kot recimo kak bolj pravoveren, če se tko izrazim umetniški projekt.   En od razlogov je, da je tist klasični individualni ateljejski umetnik slovenski v bistvu na nek način ogrožen, hočeš nočeš in tukaj se pojavljajo ljudje, ki verjetno nimajo iste kompetence za presojo kaj ja, kaj ne , kaj sodi znotraj recimo umetnost, če jo še tako široko pojmujemo al ne, in /……./ da je seveda to na nek način lahko sevede problematično za neko starejšo, akademsko ampak lahko popolnoma kvalitetno, popolnoma veljavno umetniško prakso.//

ZA ZAKLJUČEK, Deziluzioniranost, razpršenost umetniških intenc, spoznanje, da je pogled na sodobnost, umetnost,  konstrukcija, problematizira pojem umetnika in  postavlja pod vprašaj izhodiščne intence tovrstnih razstav. Celostni in celoviti  predstavitvi vseh vrst  sodobnih umetniških strategij pa  že sama formalna struktura galerijske oblike prezentacije  v okviru   socialnega, družbenega  in fizičnega prostora žal ne more zadostiti.

Izjava Bogoslav Kalaš, dekan akademije:

Akademija za likovno umetnost se pri izvajanju svojih programov neprestano sooča s pomanjkanjem sredstev, saj ministrstvo za šolstvo in šport nakazuje veliko manj denarja kakor pa ga akademija potrebuje za izvajanje svojega študijskega programa pa tudi za spremljajoče dejavnosti; to se pravi za delo posameznih strokovnih služb. Predvsem  nam je onemogočena nabava sodobne, moderne opreme, uvajanje novih tehnologij in pa to, da bi predvsem študentje, ki diplomirajo na podiplomskem študiju pripravili tudi svojo zaključno razstavo , menimo, da je ta razstava kot del študijskega procesa nujna.

Kakor ste že omenili akademija je primorana, da nekatere delavce, posebej referenta za podiplomski študij in pa za mednarodno dejavnost akademije, ki je zelo razvejana plačije iz svojih lastnih sredstev. Ravno tako mora torej v knjižnici, ki je obsežna, in ena najbilj strokovnih knjižnic na področju likovne vzgoje plačevati sama. V računovodstvu imamo ravno tako pomanjkanje delovnih moči in če bi želeli svojo dejavnost širit in poglobit, bi se še kaj našlo.

Akademija pridobiva sredstva iz naslova svoje lastne dejavnosti, ena od takih so recimo večerni likovni tečaji, pridobiva jih z akcijami torej sponzorstva ali mecenstva zelo, pridobiva jih v sodelovanju z industrijo in delovnimi organizacijami v različnih oblikah v okviru raznih projektov, vendar moramo vedeti, da vsaka taka dejavnost zelo obremenjuje redno dejavnost akademije, tako profesorjev kot študentov.

…  Ja to je pa odvisno seveda od načina finansiranja dejavnosti, ki je verjetno v svetu drugačna, saj imamo šole, ki se financirajo same, torej so študijski programi plačljivi. V naših pogojih pa je to nemogoče, zaenkrat nemogoče.

… Nedvomno je, da je individualno delo oziroma tisto delo, ki je temelj pedagoške dejavnosti akademije podcenjeno saj ni vrednoteno enako kakor pa so predavanja ex katedra. Vendar tudi drugo delo al pa specifika akademije s strani ministrstva  ni zadosti ovrednoteno kakor sem rekel znaten del sredstev si mora akademija priborit sama zlasti če hoče svoj program kolikor toliko uspešno izvajat.

Izjava Srečo Dragan, profesor za video

Ne le po specifiki ustvarjalnega dela, ki je v največji meri vezano na praktično, fizično preoblikovanje materialov, skozi katero  umetnik v materijo oplemeniti z dušo dušo, temveč predvsem po družbenem, kulturnem in civilizacijskem pomenu, ki ga imajo taka vedenja, znanja in sposobnosti nadarjenih ljudi, ki spodbujajo  razvoj duhovnega nivoja neke skupnosti, so akademije, umetniške visoke šole nedvomno posebnega pomena! študijev.

Izjava Bogoslav Kalaš, dekan akademije:

1Akademija za likovno umetnost se pri izvajanju svojih programov neprestano sooča s pomanjkanjem sredstev, saj ministrstvo za šolstvo in šport nakazuje veliko manj denarja kakor pa ga akademija potrebuje za izvajanje svojega študijskega programa pa tudi za spremljajoče dejavnosti; to se pravi za delo posameznih strokovnih služb. . 2Predvsem  nam je onemogočena nabava sodobne, moderne opreme, uvajanje novih tehnologij in… 3akademija je primorana, da nekatere delavce, posebej referenta za podiplomski študij in pa za mednarodno dejavnost akademije, ki je zelo razvejana plačuje iz svojih lastnih sredstev. …

Katedra za video na podiplomskem študiju Akademije za likovno umetnost za izvajanje programa našim, žal pa tudi tujim študentom, ki bi želeli vpisati tak aktualen študij pri nas nima možnosti nuditi niti minimalnih tehnoloških pogojev. S takimi standardi nimamo možnosti konkurirati na evropskem trgu

Izjava Srečo Dragan, profesor za video :

5Naša akademija je temeljna ustanova v kateri študentje dobijo osnovna vedenja o uporabi tehnologije pri svojih umetniških postopkih, realizacijah. Iz tega sledi, da ko ustvarjajo svoje video skulpture, video ambijente, ali pa celo kodirane projekte na mreži, da se srečujejo z visoko tehnologijo, ki je naša akademija seveda nima.

Kakršno koli delo je potrebno organizirati. Tako, ki je povezano z uporabo elektronske ali digitalne tehnologije zahteva za to usposobljene ljudi tako v tehnološkem kot organizacijskem smislu. Pedagoško delo je domena profesorjev, profesionalnost zahteva vsega človeka, zatakne se že pri asistentih, kaj šele, da bi akademiji omogočili profesionalnega organizatorja, producenta.

Izjava Bogoslav Kalaš, dekan akademije:

… 4Nedvomno je, da je individualno delo oziroma tisto delo, ki je temelj pedagoške dejavnosti akademije podcenjeno saj ni vrednoteno enako kakor pa so predavanja ex katedra. Vendar tudi drugo delo al pa specifika akademije s strani ministrstva  ni zadosti ovrednoteno kakor sem rekel znaten del sredstev si mora akademija priborit sama zlasti če hoče svoj program kolikor toliko uspešno izvajat.

Med najbolj nujnimi regulativi katerekoli mestne skupnosti je nek načelni in globalni načrt oblikovanja prostora v najširšem pomenu.  Prostorski plan je strateški dokument mesta, ki interdisciplinarno obravnava vse dimenzije bivanja. Oddelek za urbanizem mesta Ljubljane je z zahtevnimi in obsežnimi pripravami pričel lansko leto in v  raziskovalno delo povezal  več kot 130 strokovnjakov ne le iz strok, ki neposredno obravnavajo prostor, kot recimo arhitektura, urbanizem, temveč tudi geografe, geologe ali sociologe in nenazadnje ekonomiste.

Aktualno razstavo urbanističnih zasnov v galeriji na trgu republike 3 spremlja publikacija v kateri je razmišljanja, kritike, mnenja in iskušnje o mestu v katerem živijo  v obliki esejev predstavilo enaintrideset uglednih javnih osebnosti in strokovnjakov. Eseistična anketa predstavlja tisti del raziskave, ki skuša zaobjeti in izpostaviti ključne problemske točke, te sugerirajo prioritete strategije razvoja.

Izjava Tomaž Souvan:

7’39’’- V razdelavi je zdaj konceptualna faza plana, kjer bodo opredeljena vsa ta strateška izhodišča in ta faza naj bi bila pripravljena za javno razpravo nekje v letošnjem poletju.  7’59’’ Ta javna razprava potem seveda bo kar najširša, vključl bomo  vse segmente prebivalcev; tko strokovno javnost kot tudi t.i. laično javnost. 8’15’’8’23’’- Naš namen je, da je to gradivo, ki ga potem naj bi v jeseni ponudl mestnemu svetu LJ, čim bolj usklajeno in čim bolj konsenzualno sprejeto. 8’35’’

Oblikovanje prostora in utrip življenja prestolnice ustvarja njeno  podobo v svetu. Kvalitete kot  je svetovljanstvo, območja kulture, ki določajo identiteto, pretok idej in kulture so vsaj tako pomembne kot ureditev prometa, mobilnost, infrastruktura.

Načrtovati tak urbani prostor v katerem bo bivanje kvaliteta ki jo omogoča kar največ raznovrstnih možnosti za želje, potrebe in vizije…

Med najbolj nujnimi regulativi katerekoli mestne skupnosti je nek načelni in globalni načrt oblikovanja prostora v najširšem pomenu.  Prostorski plan je strateški dokument mesta, ki interdisciplinarno obravnava vse dimenzije bivanja. Oddelek za urbanizem mesta Ljubljane je z zahtevnimi in obsežnimi pripravami pričel lansko leto in v  raziskovalno delo povezal  več kot 130 strokovnjakov ne le iz strok, ki neposredno obravnavajo prostor, kot recimo arhitektura, urbanizem, temveč tudi geografe, geologe ali sociologe in nenazadnje ekonomiste.

Aktualno razstavo urbanističnih zasnov v galeriji na trgu republike 3 spremlja publikacija v kateri je razmišljanja, kritike, mnenja in iskušnje o mestu v katerem živijo  v obliki esejev predstavilo enaintrideset uglednih javnih osebnosti in strokovnjakov. Eseistična anketa predstavlja tisti del raziskave, ki skuša zaobjeti in izpostaviti ključne problemske točke, te sugerirajo prioritete strategije razvoja.

Izjava Tomaž Souvan:

7’39’’- V razdelavi je zdaj konceptualna faza plana, kjer bodo opredeljena vsa ta strateška izhodišča in ta faza naj bi bila pripravljena za javno razpravo nekje v letošnjem poletju.  7’59’’ Ta javna razprava potem seveda bo kar najširša, vključl bomo  vse segmente prebivalcev; tko strokovno javnost kot tudi t.i. laično javnost. 8’15’’8’23’’- Naš namen je, da je to gradivo, ki ga potem naj bi v jeseni ponudl mestnemu svetu LJ, čim bolj usklajeno in čim bolj konsenzualno sprejeto. 8’35’’

Oblikovanje prostora in utrip življenja prestolnice ustvarja njeno  podobo v svetu. Kvalitete kot  je svetovljanstvo, območja kulture, ki določajo identiteto, pretok idej in kulture so vsaj tako pomembne kot ureditev prometa, mobilnost, infrastruktura.

Načrtovati tak urbani prostor v katerem bo bivanje kvaliteta ki jo omogoča kar največ raznovrstnih možnosti za želje, potrebe in vizije…

Razstave na vrtu ZDSLU, jesen- zima, Mejniki 2000, akademski kipar Bojan Mavsar

Na vrtu Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov uspešno nadaljujejo s projektom kiparskih postavitev na prostem posvečeno letnim časom. S projektom Mejniki 2000 je prehod iz jeseni v zimo zamejil akademski kipar Bojan Mavsar.

Generalije:

Študij in delo

Razstava na vrtu obsega štiri postavitvene sklope bolj ali manj izhajajoče iz oblike  mejnika. Večji, osrednji objekt  je avtor poimenoval Vdih, srebrno patinirani krili spominjata tako na vrata kot na pljuča. Površina je prepredena z znaki in simboli, silhuete figur, misleca, reliefna števila, strukture se prepletajo v večnem kroženju, izmenjevanju, kot je vdih le del celote diha; (izdih).

Vzdolž leve linije vrta so postavljene neme priče, manjše stožčaste forme, na eni strani je v površino vrezana risba; s skrivnostno avtorjevo pisavo zaznamuje niz prehodov...

O delu v gledališču in materiali

Svojo ustvarjalnost v največji meri realizira v delu v gledaliških delavnicah, zpri izdelovanju scenografij, pri katerem se sooča z novimi, še nepreiskušenimi oblikovalskimi materiali. Iskušnjo kvalitetno povezuje s svojimi ustvarjalnimi težnjami...

O osvetlitvi, ki vpliva na podobo

O doživljanju del, pot okoli, mimo ali...

Če ima mejnik v današnjem času predvsem formalno omejevalno funkcijo imamo v primeru razumevanja globalnega, zgodovinskega ali arhaičnega pojmovanja mejnika predvsem opraviti z njegovo razmejevalno vlogo; torej vlogo označevanja.

Skupina mladih slovenskih slikarjev “Generacija 95”

Kontaktni osebi :

Polona Tratnik

Spodnje Gameljne 19 c

1211 Ljubljana Šmartno

GSM: 041 572 668

Dominik Križan ( ZDSLU )

Brezova 3

1230 Domžale

V tednu med  30. majem in 7.junijem

skupina slovenskih slikarjev najmlajše generacije. Na Akademijo za likovno umetnost  vpisani leta 1995  smo leta 1999  uspešno zaključili četrti letnik  slikarstva. Naš mentor je bil redni profesor akademski slikar Emerik Bernard, nekateri smo že diplomirali in vpisali podiplomski študij , drugi pa smo tik pred diplomo in bomo s študijem najverjetneje tudi nadaljevali.

Na pobudo  generalnega sekretarja CIRCOM – združenja regionalnih televizij, Boris Berganta, v okviru letošnje mednarodne  letne konference, ki bo od 28.5. do 3.6. 2000 v  Potsdamu, pripravljamo razstavo likovnih del. S posredovanjem Ministrstva za kulturo  nas k tej predstavitvi slovenskega slikarstva vabi Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Skupina šteje 12 članov.

Skupino odlikuje sedem prejemnikov  študentske Prešernove nagrade za slikarstvo, grafiko in risbo ter druga priznanja za dosežke na sorodnih ustvarjalnih področjih kot so fotografija, gledališče in video. S svojimi deli smo se tako samostojno kot skupinsko že nekajkrat  uspešno predstavili doma in v tujini:

Razstava aktov z naslovom Razkrivajoča navzočnost telesa  leta 1998 v galeriji Miklova hiša v Ribnici in v Mestni galeriji v Ljubljani. Razstava At last minute  leta 1999 v Bruslju, Pregledna razstava del naše skupine z naslovom Isto ni isto  v galeriji Miklova hiša v Ribnici, z avtorskimi projekti so člani naše skupine sodelovali v Benetkah in Zagrebu,  razstava knjižnih ilustracij ob zbirki  Moja Jablana Toneta Kuntnerja v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ljubljana , sodelovanje pri projektu Celje –Mesto mladih, sodelovanje pri razstavi Student’s Work on Paper  v Kudos Gallery v Sidneyu. Posebej odmevna je bila velika razstava z naslovom Nova slovenska umetnost, ki je bila na ogled v eminentnih prostorih Nacionalne galerije na Hradčanih.

Razstava v Potsdamu je finančno zahteven projekt, za študente velik zalogaj.  Ministrstvo za kulturo RS lahko  pokrije zgolj stroške prevoza slik, CIRCOM financira izvedbo in tisk kataloga, tehnično opremo, postavitev razstave in prenočitve. Predvidena sredstva  žal ne zadostujejo za prevoz članov skupine na razstavo in ker bi bila udeležba avtorjev za promocijo njihovega dela pomembna, za pomoč pri financiranju prevoza prosimo tudi Vas. Predvideni stroški bi znašali okoli 560.000 SIT; ali kot cena najema kombija, ali devet vozovnic za vlak ali letalo. Hvaležni bi bili za podporo v katerikoli obliki in v zahvalo se Vam lahko oddolžimo z omembo v katalogu, s posebno predstavitvijo na mednarodnem srečanju CIRCOM ali Vam podarimo serijo avtorskih grafik.

Prilagamo katalog z razstave v Ribnici in predstavitveni bilten letošnjega srečanja CIRCOM.

Hvala za razumevanje!

Za ZDSLU

akademski slikar

PREGLED DEL OD 1993 DO 1998
 

Tako kot se oblikuje pogled gledalca se oblikuje umetnina .

Pravzaprav se  lahko zares zavemo pomena raziskovalnega umetniškega dela Sreča Dragana šele in prav zdaj ob izidu in skozi katalog s pregledom projektov nastalih od leta 1993 do lani. Eden začetnikov videoarta in konceptualne umetnosti na slovenskem se je v tem času izrazito osredotočil v aktualno zvrst elektronskih interaktivnih instalacij in spletnih projektov.

Tiskano publikacijo spremlja besedilo;  temeljita, jasna in pregledna strokovna teoretska analiza Janeza Strehovca. Vsebina kataloga pa je ob tem inventivno postavljena in umeščena v informatični tehnološki medijski prostor mreže, interneta iz katerega paradigme pravzaprav umetniški koncept Sreča Dragana izhaja.

Na nastanek tehnoumetnosti je vplival prenos novih tehnologij in medijev iz neumetniških kontekstov na umetnostno področje od zgodovinske avantgarde dvajsetih in tridesetih let tega stoletja, preko neoavantgardističnih usmeritev šestdesetih in sedemdesetih let do danes, ko je razvoj digitalno podprtih informatičnih tehnologij privedel do kibernetične imetnosti.

Kinetizem, luminizem in procesualnost povzročajo fluidno, instantno in negotovo področje v katerem umetnina kot zaključena materialna struktura

izgubi tla pod nogami.

A pri tem nikakor  ne gre zgolj za navdušeno demonstriranje tehnoloških možnosti teledirigiranega digitalnega pogleda ali interaktivnega igračkanja, kombiniranja, sestavljanja, temveč za estetsko kodirane atmosfere temeljito osmišljene z avtorjevo ikonografijo, kompleksnim odnosom do zgodovine moderne likovne umetnosti, Plečnikovo, rimsko in sedanjo Ljubljano, slovenskimi krajinskimi motivi, melanholičnim občutjem  konca tisočletja, ki je utemeljena skozi inštitucijo tehno modificiranega pogleda.

27. 11. 1998

-O božičnem sejmu na Valdorfski šoli, izjava ravnateljice ,komentar, za kroniko

       1.12. 1998

-O razstavi Marija Vrenka v galeriji Equrna, za kroniko

       3.12. 1998

-O posvetu umetnostnih zgodovinarjev v Muzeju moderne zgodovine z naslovom Potlačena umetnost, izjava Jureta mikuža, komentar, za kroniko

       8.12. 1998

-O predstavitvi videoumetnosti 60. In 70. V Nemčiji, v okviru predavanja  Rudolfa Frielinga iz Centra za umetnost in medijske tehnologije iz Karlsruhea v Informacijskem centru Moderne galerije, izjava g. Frielinga, komentar, za kroniko

       9.12. 1998

-O mestu in vlogi slovenske književnosti in literature v svetu, izjave, komentar, 6 minut za oddajo Osmi dan

     11.12. 1998

-O razstavi, videoinstalaciji Porcinkola Zmaga Lenardiča v galeriji v  Škofji Loki, izjava, komentar, za kroniko

      15.12. 1998

-Štirideseta obletnica Kinoteke v Sloveniji, izjavi, komentar, za Odmeve

      17.12.1998

-O izidu knjige izbranih pravljic Hansa Christijana Andersena z ilustracijami Marije Lucije Stupice, izjava avtorice, komentar, za kroniko

       30.12.1998

-Anketa in komentar o kulturnem letu 1998, režija na terenu, oblikovanje,…6 minut za novoletni Osmi dan

       13.1.1999

-O povezovanju video estetike in filma v delih Nataše Prosenc, kratekportret Fulbrightove štipendistke na California Institute of Arts, izjave, komentar, oblikovanje, za Osmi dan

       13.1.1999

-O razstavi nepoznanih del na papirju Gabrijela Stupice v galeriji Miklove Hiše v Ribnici, izjava umetnostne zgodovinarke Nadje Zgonik, komentar, za kroniko

                                                                    Dominik Križan

Napoved:

Od prejšnjega tedna je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani na ogled na prvi pogled nenavadna razstava knjig. Umetnost od strani do strani je naslov, ki razkriva, da to niso vsakdanje knjige temveč posebna oblika umetniškega izražanja. Zbirko štiristotih del nastalih od šestdesetih let do danes, francoskih umetnikov ali v Franciji živečih ustvarjalcev z vseh področij, je od leta 1997 pripravljal Francoski inštitut Charles Nodier in jo prenesel za dobo desetih let v upravljanje Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru.

OFF:

Knjige umetnikov niso knjige o umetnosti, so polnovredne umetnine, dokumenti, ki v taki obliki, najbolj preprosti in razširjeni beležijo in nosijo avtorjevo idejo. Geslo: »Knjiga umetnika je umetniško delo » se je porodilo v odprtem boju umetnikov znotraj avantgardnih gibanj v šestdesetih letih, kjer so različne publikacije imele pomembno vlogo tako v umetniški ustvarjalnosti, kot širjenju umetniškega koncepta. V hepeninge, performance, koncerte, filme, instalacije, poštne pošiljke, revije in plošče, so umestila svoj izraz reprezentativna avantgardna umetniška gibanja : konceptualizmi, Fluxsus, letrizem, da bi ušla diktatom trga , ki je vladal umetnosti, proti tradicionalnim strukturam stran od etabliranega umetnostnega sistema in diktata kritikov. Likovni umetnik postane ustvarjalec knjige kot celote, knjiga postane umetnina kot kip, slika ali grafika.  Nesporni strokovnjak za tovrstna nenavadna in tudi ne preveč pogosta dela je  Gi Šrenen, ki je tovrstno produkcijo spremljal  od začetkov in s časom  sestavil izjemno  zbirko del, ki jih v umetnostnih ustanovah ne najdemo.

3'14'' do 3'53''- Izjava Guy Schraenen:

…. V začetku šestdesetih so me zanimale marginalnesfere,… demokratizacija umetnosti…tudi sam publiciral,… zbirko začel leta 73', ni verjel, da se bodo muzeji zanimali za to.

Umetniške ideje, osvobojene estetskih form, zgolj označene ali zaznamovane, geslo ali politični pamflet, družbena kritičnost. Kritika umetnostnega sistema, ima korenine v najzgodnejših umetniških avantgardah, začetek dvajsetega stoletja, Marcel Duchamp.

Čemu početi umetnost na tak način, čemu se izražati s tako imenovanimi drugačnimi  sredstvi in ali je tak koncept ozemeljsko opredeljen, odvisen od mikropolitičnega okolja?

7'22'' do 8'50'' - Izjava Guy Schraenen:

Tako je bilo povsod po svetu,… izmenjava, Zagoričnik,… specifičen za vsako deželo, lasten pa predvsem zahodu.

Odločitev Francoskega inštituta v Ljubljani , da zbirko ene najbolj žlahtnih umetniških izraznih form, knjige umetnikov, preda v upravljanje Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru ne pomeni le obogatitev dosedanjega dela z novimi vsebinami temveč tudi možnost prepoznavati pomen redkega a neprecenljivega ustvarjanja v našem okolju, naj spomnimo na skupino OHO, Rdeče lučke Mihe maleša, Edicije West East in nenazadnje na knjigo Vena Pilona, ki je, saj je nastala v času njegovega delovanja v Parizu celo del zbirke.

Izjava Christine Schell:

???

Zbirka poudarja temeljna izhodišča tiskane umetnosti, ki vse od Gutenberga skozi možnost množičnega  kroženja idej bolj ali manj opazno razkriva mehanizme vladajočih ideologij.  Če dobro pomislimo je danes tista najdemokratičnejša in vsake ideološke cenzure osvobojena materialna možnost objavljanja in komuniciranja, - Internet, medmrežje. Zdi se, kot da bi utopija postala vsakdanja, nepogrešljiva praksa, hkrati pa seveda proizvajalcem računalniške opreme in programov zlata jama dobička in tako so plemenite zamisli v praksi v biti in v tem odtujenem času do skrajnosti prignane, morda celo zlorabljane.  Da bi lahko spregledali v samoumevno, razkrili ozadja in spoznali izhodišča stremljenj po demokratizaciji komunikacije nam bo gradivo razstave Umetnost od strani do strani, zatem, ko bo obiskala še kako galerijo, med drugim tudi A+A v Benetkah, na voljo v študij in nova odkritja v interni knjižnici Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani.

Napoved:

Mesto Ljubljana pripravlja nov prostorsko urbanistični načrt. Veljavni plan, ki je bil sprejet pred petnajstimi leti, za svoj čas sicer zgleden in uporaben dokument doživlja vse več kritik, lahko bi rekli, da so ga potrebe mesta prerasle. Celotno področje načrtovanja prostorskih ureditev sloni na zakonodaji iz leta 1984, tudi ta za sedanje razmere ni primerna. V takih razmerah je je izjemno težko določiti cilje nadaljnega razvoja prestolnice, zato so se pripravljalci novega prostorskega plana odločili za čimbolj širok pristop in ob sodelovanju stroke izvedli tudi dve  anketi na katero se je odzvala širša strokovna javnost. Razstava na Trgu republike 3 in zbornik esejev je pravzaprav eden prvih korakov v iskanju konsenza med vsemi zainteresiranimi, meščani, investitorji, stroko in javno upravo, ki bi pomagal najti najbolj optimalno  strategijo urbanističnega razvoja prestolnice.

 

Off:

Mesto je živ organizem. Raste in razvija se sočasno z razvojem civilizacije in družbe. Ljubljanska kotlina je bila naseljena od nekdaj. Rimska Emona kaže od naravnih pogojev neodvisno strukturo. Kasneje se mesto formira okoli grajskega hriba in  skozi čas  bolj ali manj sledi  značilni, specifični naravni legi  kotline, ki jo določajo okoliške vzpetine. V devetnajstem stoletju Ljubljana dobi prvi regulacijski načrt, v mesto pride železnica in jedro mesta loči od severnega dela. Med vojnama se center iz stare Ljubljane preseli na območje sedanje Slovenske, Fabiani in Plečnik načrtujeta svoje vizije razvoja mesta.  Najradikalnejši posegi v urbano strukturo mesta se zgodijo v50ih in 60ih letih minulega stoletja.  Zahodni del centra od parka  odreže južna železnica, gradijo se spalna naselja, industrijska območja. Vse večja potreba po mobilnosti spodbudi razvoj prometne infrastrukture. Po zgledu ringov mest zahodne Evrope tako Ljubljana dobiva obvoznico, ki bi center razbremenila prometa, eden najhujših problemov postane parkiranje. Veliko napak in škode so v preteklosti povzročile hitre ali nepremišljene odločitve uradnikov, celostna podoba prestolnice je zato razbita, nehomogena, tudi nepraktična. Zdi se, kot da vsakdo lahko v javni prostor postavlja kar mu srce ali denarnica poželi in urejanje prostora tako določa pragmatični vsakdan, borba za preživetje ali prestiž posameznikov, vlagateljev, lastnikov, podjetij….Le celostne urbanistične rešitve,  globalna strategija razvoja mestnih četrti lahko pripomorejo k kvalitetnemu razvoju mesta, da bo res lahko postalo meščanom domače. In v tem času je vsa umetnost urbanizma in uradnikov  usmeriti kapital tako in  tja koder bo lahko služil v skupno dobro….

1

Zimski salon 1999

Prostori onkraj hitrosti in hrupa

Uvod

Z veseljem lahko ugotovim, da se v procesu nastajanja postavitve  v vsebinskem in materialnem smislu nismo bistveno oddaljili od začrtanega koncepta, predstavljenega v besedilih pri prvih javnih napovedih Zimskega salona 1999. Še več, nekatere praktične rešitve pri oblikovanju prostora s svetlobo v povezavi z zvokom pomenijo redukcijo na preproste a učinkovite modele osvetlitve, ki temeljijo na domiselni uporabi osnovnih fizikalnih zakonitosti svetlobe in zvoka.  Izbor video del pa se je kljub  finančnim  in tehnološkim omejitvam v dobrem smislu izoblikoval v študijsko, primerjalno postavitev, pri kateri se lahko skozi avtorska dela seznanimo tako s temeljnimi načeli oblikovanja elektronske slike od začetkov  do danes kot s kjučnimi deli glede na osebne poetike nekaterih avtorjev.

Koncept in teoretska izhodišča izbora video-del

Formalni okvir izbora je ostal zamejen in osredotočen na video - tape, v časovni lok razpet niz podob, ki so specifično elektronsko ali digitalno oblikovane. Materialni nosilec videa je magnetni trak in elektronska slika na TV monitorju.

Vsebinski okvir, ki je v začetku obsegal izključno dela usmerjena v čutno estetski ali kontemplativni izraz sem  razširili tudi na predstavitev  del za primerjavo in strokovno poglobil  z deli,  v katerih so avtorji za svoj izraz učinkovito uporabili specifične tehnološke možnosti.

Osnova smiselnega in razumljivega oblikovanja vsake vizualne materije je gotovo upoštevanje osnovnih zakonitosti percepcije. V primeru gibljive slike ne moremo mimo Bergsonovih tez o gibanju, ali Deleuzevih komentarjev, a jezik elektronske gibljive slike se, tako kot podoba kot znak, oddaljuje od zakonitosti govorice filma ne le zaradi bistvene razlike v nosilcu slike ( odboj svetlobe / elektronska katodna cev), temveč tudi zato, ker so elektronske možnosti oblikovanja oblik in gibanj , neposredno poseganje v vizualni material, v osnovi najbližje principom in metodam uporabljanim v likovni umetnosti. Raziskovanja osnovnih principov tovrstne produkcije elektronskih podob so povezana z razvojem tehnologije in od začetka prisotna v območju eksperimentalnega videa. Struktura in zgradba, časnost in gibanje vizualnega materiala, ki temelji na teh načelih, je zato nujno sorodna tudi glasbenim strukturam.  Izraz se osredotoča na dramaturgijo abstraktnih form, struktur, ki sicer izhajajo iz likovnih zakonitostih kontrasta in ravnotežja, dinamične ali pasivne kompozicije, a je v vizualnem in časovnem nadgrajen s specifičnimi možnostmi videa ; statičnost,  hitrost, repeticija, kontinuiteta, utripanje, prekinitve, tok, pretok, razprševanje, vibriranje,…, pojavljanje, izginjanje, pretapljanje, inkrustracija, itd… ( »predlog deskriptivnih pojmov eksperimentalnega videa, Dominique Belloir, Video art explorations, Cahiers du Cinema, 1981«).

Izbor video-del je po sorodnih  formalnih izhodiščih  ali  tehnološkem pristopu, predstavljen v osmih  sklopih, na sedmih monitorjih.

2

MONITOR   1

Video; avtorske poetike

Izbor 1969 – 1994

1 -  PET  IMPRESIJ

avtorska idejna zasnova, koreografija; Majna Sevnik Firšt, glasba; Matičič, plesalke; Tanja Pušnik, Vida Volpi, Silvana Urbanija, Elvira Šivic, Štefanija Polik,

scena; ing.arh.Seta Mušič, režija; Mirč Kragelj,…

2 -  ODMEVI

avtorska idejna zasnova, koreografija; Majna Sevnok Firšt, glasba; Primož Ramovš, plesalke; Lidija Sotlar, Štefanija Polik, Elvira Šivic, Tanja Pušnik, scena; ing.arh.Seta Mušič, kostumi; Marija Kobi, maska; Marina Križaj, luč; Anton Možek, tehnično vodstvo; Tone Drčar, slika ; Bojan Križ, kamere; Drago Repe, Slavo Vajt,

Peter Paternost, režija; Mirč Kragelj, produkcija; TV Slovenija 1969.

Dva eksperimentalna televizijska baleta v večih pogledih predstavljata edinstven, izjemen, pionirski dosežek tako na področju oblikovanja televizijske slike kot v pogledu likovne intervencije v množični elektronski vizualni medijski prostor. Fascinantno je dejstvo, da sta deli nastali sočasno, če ne celo prej kot se je v ZDA začela pojavljati umetniška forma t.i.dance videa, (plesni video). Ob domiselnih optičnih trikih s perspektivo v sceni, ki so jih s pridom uporabljali arhitekti in slikarji v renesansi ali začetniki filma pri prvih eksperimentih z gibljivo sliko in optiko, je prvič pri nas, sočasno z eminentnimi začetniki video-arta v svetu Majna Sevnik Firšt  za vizualni izraz iskoristila tehnološke možnosti keyanja ;  (elektronskega kontrastiranja slike), video-feedbacka; ( elektronskega multipliciranja slike s pomočjo zanke, ki nastane kadar kamero usmerimo v monitor, ki prenaša njeno sliko), inkrustriranja in plastenja slike z vnašanjem abstraktnih elementov grafičnega prikaza zvoka z osciloskopom  v polprelivu ali dvojno ekspoziciji. Ekipa ustvarjalcev je ob tem za doseg čistega vizualnega izraza izumila še nekaj preprostih a učinkovitih trikov optične narave. Prav zaradi uporabe možnosti elektronske manipulacije pri oblikovanju televizijske slike, čistosti izraza in razpoznavne avtorske poetike lahko Odmeve in Pet impresij označimo za prva video – dela pri nas, ustvarjalce pa brez dileme postavimo ob bok začetnikom video-arta v svetu.

3 - AIR TRIO

In the Clouds, Prismatic Sky, Rain Veils

( V oblakih, Prizmatično nebo, Deževne tančice)

Avtorstvo in produkcija; Andrej Zdravič 1985

Kot je razvidno iz naslovov posameznih poglavij, je namen filma predstaviti člane družine bežečih oblakov, venec optičnih pojavov, ki nastajajo pri mešanju plinov, vod ein svetlobe in prikazati življenski ciklus – zgodbo o deževnih oblakih. Bolj kot izčrpna razprava o ozračju, je AirTrio vabilo gledalcu, da se sam poda na raziskovanje tega velikega prostranstva,… ( Andrej Zdravič)

Film je sestavljen iz treh delov , vsak del ima svoj motiv … svoje barvne odtenke, za vse pa je značilno drsenje. Prehajanje iz pramenov v kope v igri različno goste beline; menjave severnega sija in mavric na dnu retine; razblinitev temnih oblakov v dežne zavese. Zvočna kompozicija se začne s kristalnimi oscilacijami, nato sledi monotono čričkanje čričkov in zven brenkala, preden se zasliši zvok dežja…

( Jean Breschand)

Delo je narejeno s filmsko tehnologijo a v postprodukciji s specifično montažo in z avtorjevo glasbo predstavlja radikalno drugačen, video pristop k oblikovanju vizualnega materiala. Posnetki naravnih pojavov niso zgolj upodobitev le teh, izbira kompozicije in kadrov jih nadgradi v površine in strukture, ki v glasbeni dramaturgiji zaživijo kot samostojna entiteta.( DOK)

3

4 - ARHEUS

producent; Marko Poschl, glasba; Laibach, Paracelzus in taljanska renesančna glasba- Philippe Verdelot, 3D animacija; studio Arxel,TV Slovenija 1992-1993.

V videu Arheus Sreča Dragana, enega začetnikov videoarta in konceptualne umetnosti pri nas, je avtor združil in povezal svoje dotedanje izkušnje tako pri uporabi tehnoloških možnost kot pri konceptualni zasnovi. Prvič je uporabljena možnost digitalnega oblikovanja tridimenzionalne iluzije prostora, prisotnost  podobe nastale na računalniškem monitorju pa že daje slutiti avtorjev konceptualni prestop iz medija videa, instalacije v prostor virtualnega in mreže.

5-VERTICAL HORIZON

    VERTIKALNI HORIZONT

Scenarij in režija; Nataša Prosenc, snemalec; Vlado Draškovič, asistent snemalca; Artur Rutar, montaža; Sonja Peklenk, glasba; Milko Lazar, izbor lokacij; Tomaž Brate, zvok, France Velkavrh, zvokovna obdelava; Andrej knaflič, asistent; Luka Višnič, luč; Jože Veiner, rekviziter; Igor Juratovec, el. grafična oprema; Helena Dolinar, nastopajo; Majda Vrhunec, Tamara Miloševič Berlič, Tomaž Goričan, Zvone Pirc, tajnici režije; Katarina Nikolov, Melinda rebrek, producent; Marko Poschl, Uredništvo igranega programa in videa, urednik; Toni Tršar, Umetniški program, odgovorni urednik; Jaroslav Skrušny, produkcija;TV Slovenija 1994

Video miniatura Nataše Prosenc, ki predstavlja  avtoričino  redukcijo izraznih sredstev iz elektronskih modelacij slike, prisotnih v njenih zgodnejših delih, proti čisti fotografiji, iz barv v monokromne tone in paleto od temin do svetlin. Silhuetne podobe ljudi in strukture površin zidov se v počasnem gibanju zlivajo v prepoznaven avtoričin izraz, ki ga je nadgrajevala v video ambientih, instalacijah. Montaža sledi zvoku, dramaturški lok pa že daje slutiti izhod  iz forme videa proti filmu.

-

Pričujoč izbor avtorskih poetik iz zgodovine predstavlja droben del obsežne Slovenske  videoprodukcije od sedemdesetih do danes. V delih lahko prepoznamo nekaj temeljnih formalnih in vsebinskih prvin oblikovanja elektronske slike, ki so specifične tako za te avtorje kot za video. Nedvomno bi lahko ob teh delih prikazali tudi nekatera dela ustvarjalcev kot so  Zmago Lenardič, Mirko Simič, Zemira Alejbegovič, Max Osole, Miha Vipotnik in še drugi a obseg bi bil časovno prevelik. Zavestno so izpuščena dela, ki so nastajala v obdobju osemdesetih in so tako vsebinsko kot formalno vezana na fenomen subkultur tega obdobja. Estetskost pri njih zamenja koncept, izraz je zgolj nosilec ideologije, pozornost ustvarjalcev pa velja osebni izpovedi, avtoportretu, socialni kritiki, prevladuje narativnost ,…

MONITOR 2

Vstop likovnega v množični vizualni medij

Identifikacijske špice TV Slovenija

Izbor 1960 - 1998

1- Zgodovinska identifikacija

 Pastirček s piščalko;  in globus, uvodna špica TV Dnevnika,

Vizualni material, ki zahteva posebno oblikovanje so uvodne podobe neke oddaje, programa, v  katerih so podane osnovne informacije; naslov, avtor, ime, leto, itd,..

Grafično oblikovanje besedila je že likovni poseg v elektronsko sliko, že izbira logotipa in uskladitev z ozadjem zahteva upoštevanje kompozicijskih načel. Možnost gibljive podobe pa odpira celo paleto dramaturgij in koreografij the likovnih prvin v smislu vsebino napovedane oddaje upodobiti in simbolizirati  tudi slikovno. Začetne, vmesne, končne ali identifikacijske špice  znotraj  televizijskega programa nastopajo kot  specifične, samostojne vizualne entitete, formalno zaokrožene v celovit likovni izraz z jasno in nedvoumno sporočilnostjo. Te podobe so razpoznavni znak in obraz  medija. Ob jubileju TV Slovenija, relativno mlade TV hiše pomeni predstavitev prvih špic tako omage kot pogled v začetke oblikovanja tovrstnega vizualnega materiala. Pastirček in Globus morda izgledata nerodno v primerjavi z dosežki današnje produkcije, a ne moremo jima oporekati ne simpatičnega vtisa nostalgične romantičnosti, ki jo seva patina, predvsem pa ne domiselnosti pri uporabi tehnoloških možnosti tistega časa in likovno vizualne kvalitete.

4

2 -Identifikacijske špice programov

Izbor današnjih identifikacijskih špic produkcije Uredništva napovednikov TV Slovenija je osredotočen predvsem na tiste, ki so vizualno čiste, pri katerih je grafični simbol številke likovno umeščen v celoto tako znotraj  simbolne podobe,  ali v abstraktni koreografiji ekranov barvnih polj, elektronskih ali naravnih struktur ali  tekstur.

3 - Ločnice oddaje Kulturna Kronika

idejna zasnova, oblikovanje; Dominik Križan, montaža; Branka Kirič, Gorazd Todorovič, produkcija; Uredništvo oddaj o kulturi, TV Slovenija 1998

Ločnice ali vmesnice, kot bi lahko poimenovali dvo-sekundne vstavke med novinarskimi prispevki o kulturnih dogodkih, so zasnovane kot strnjen vizualni akcent, ki simbolno predstavi sledeče vsebinsko področje; (glasba, film, gledališče,…).

Po formalni plati je to dolg preliv ali inkrustracija, ki sestavi dve ali tri slike ali njih dele v gibanju v harmonično celoto.  Čeprav kratka, udarna in strnjena podoba z izrazito povdarjenimi kromatskimi vrednostmi, ločila ne nastopijo nasilno, vsebinskega toka  ne prekinejo, temveč se povežejo v celotno podobo oddaje in jo harmonizirajo.

MONITOR 3

Izbor nagrajencev mednarodnega videofestivala Karlsruhe

   Videokunstpreis 1998

redakcija; Bernhard Foss, www.swr-online.de/videokunst

1 - TRUE TO TYPE

Roland Sproll, Mathias Langebaher, Claus Leibig, Nemčija

                Nagrada občinstva

produkcija; Tehniška fakulteta Furtwangen 1997/98

Prikupna zgodbica o kreaciji virtualne identitete skozi literarno besedilo, vizualizirana formalno in tehnološko dovršeno, z uporabo digitalne tridimenzionalne animacije in duhovitim zaključkom zlitja podobe v šum  TV monitorja.

2 - RUE FRANCIS

Francois Vogel, Francija, produkcija; Mikros image 1997

                2.nagrada

Povečave ekranov iz mikro v makro in nazaj, neskončna zumiranja v trenutke izsekov iz banalnega vsakdana ulice, v intimo privatnega stanovanja in nazaj.

Uporaba možnosti digitalne montaža in morfinga; ( neopaznega pretapljanja popolnoma raznorodnih slik ene v drugo).

3 - OSS/….

Jodi Joan Heemskerk, Dirk Paesmans, Nizozemska

               1. nagrada

Video, ki je v osnovi zamišljen kot računalniški laserski disk, ki simulira sesutje trdega diska in vizualizira šume in deformacije slike do katerih zaradi tega pride. Zanimivo je to, da so prav ti šumi, abstraktne forme, kaotični elementi fragmentov besedil, grafov ali oken osnovni gradniki vizualnega izraza videa. Zgradba je kaotična, slika skače, utripa in migota in oko nasilno provocira.

Izbor nagrajenih del enega zanimivejših mednarodnih video festivalov pomeni   fragmentalen vpogled v najaktualnejšo produkcijo najmlajših ustvarjalcev na področju videa. Evidentno je dobro obvladanje in dostopnost najbolj sofisticirane tehnologije, računalniške, digitalne montaže, 3D animacije,… a prav tako konceptualna, vsebinska usmeritev, ki je ali vpeta v lahkotne narativne zgodbice v duhu glasbenih spotov, z lahkotno poanto, ki služi zabavi in je tudi medijsko usmerjena prav zvišanemu pragu percepcije najmlajših, v digitalne medije in kulturo ravea vpete  tehno generacije, ali izhaja iz samega medija videa v polje interneta. Dela, ki jasno in brez distance zrcalijo duh časa  in omogočajo primerjavo z deli študentov, vrstnikov pri nas.

5

Projekt Moments

Študentje  Akademije za likovno umetnost Ljubljani

 Nekaj sekundni videi so nastali kot študijska dela  v okviru video seminarja pri

Mentorju prof. Sreču Draganu. Izbor del zadnjih dveh let je osredotočen na tista pri katerih je uporabljena najpreprostejša video tehnologija, digitalno obarvanje slike  in osnovni elementi montaže; pretopitev, rez.

1 - Grega Mastnak

Z možnostjo digitalne montaže je naravni ritem gibanja valov transformiran in s tem vspostavlja konstruirano realnost videa.

2 - Damijan Cavazza

Kratek posnetek v katerem  premik morskega lista mimo objektiva simulira premik kamere, dodatno obarvanje slike realno podobo lista razostri in do izraza pride abstraktna forma v gibanju.

3 - Edo Dolinar

Posnetek primika proti črti horizonta morja se pretopi (prelije), v primik proti risbi črte, v enem gibanju realno podobo medialne črte nadomesti likovna forma, osnovni element črta.

4 -Uroš Paternu

Na kvadrat na ekranu se skozi pretapljanja sestavlja in razstavlja možna konstrukcija celote; vizualizacija segmenta kreativnega razmišljanja slikarske gradnje kompozicije slike kot fragment.

MONITOR 4

Več- minutna eksperimentalna video dela kažejo kompleksnejšo zgradbo celote, avtorsko poetiko umeščeno v video izraz  skozi možnosti  preproste redukcije slike na abstraktne forme s pomočjo optike kamere ali vira svetlobe. Tehnologija je preprosta, “garažna”.

1 - ČEBILJE, Jaka Mihelič, ALU video seminar

Posnetek monitorja s posnetkom procesa varjenja sestavljen v celoto  z uporabo dveh hitrosti gibanja; upočasnjenem odsekanim (stroboskop) gibanjem in naravnim. Sama slika je groba in z veliko šumi in deformacijami barve in ostrine. Nenatančno kadriranje monitorja povzroča rob, ki  poveča napetost, svetlenje varilnega aparata postane samostojna vizualna entiteta, na njenem gibanju iz in v vidno polje avtor gradi napetost.

2 -   + -   ALI    - + , Vygandas Simbelis,

Akademija za likovno umetnost Vilnius, Lithuania

Iz realnih bližnjih makro posnetkov tabletk, ki mimigrede tako približane postanejo abstraktne okroglaste gmote, video preide v neostre migetajoče  barvne lise.   Gibanje lis  zapolni  ves ekran,  podobo splošči in izpostavi video površino.

3 - Tomaž Plahuta, ALU video seminar

Posnetki računalniškega monitorja z grafizmi so kombinirani s prizori stopnic, spiralnega stopnišča, arhitekture. Pot navzgor, besedilo, pot navzdol, natančno in čisto kadriranje gibanja po spirali dopolnjujejo statični kadri, slika na monitorju je  ob zgornjem in spodnjem robu zamejena z masko, ki v odnosu do ostalega dela slikovne površine ustvarja napetost,

4 -  Željka Biličić

Akademija za likovno umetnost Split, Hrvaška

Preprosto spreminjanje napetosti in nasičenosti slikovnega polja z gibanjem svetle točke v polje pogleda  in izven, naključno gibanje in spreminjanje hitrosti svetlih točk zarisuje kroge, loke in spirale v optiko kamere. Minimalna uporaba sredstev za zanimiv vizualni učinek.

6

MONITOR  5

Aktiviranje celotnega polja videoekrana z neko strukturo in minimalnim gibanjem omogoča repetitivni, neskončni lok videa.

1 - Narvika Bovcon, ALU

Posnetek odseva mosta na površini vode. Valovanje površine valovi diagonale odseva, efekt negativa transformira barve v sintetične in realno sliko v video podobo, minimalno komaj opazno premikanje kamere diskretno spreminja kompozicijo in napetost , kar neopazno zapelje pogled v hipnotično zrenje.  

2 – AMEBA,  Gašper Jemec, ALU

Digitalna konstrukcija modela  živobarvne amorfne oblike, ki lahno drsi, se vrti okoli svoje osi in s približevanjem in oddaljevanjem v kontrastu do nevtralne migetajoče strukture modrikastega ozadja, ustvarja iluzijo neskončnega prostora in globine.

Tudi tukaj je pogled zaradi minimalnega gibanje in privlačnih barv zapeljan.

MONITOR 6

1- POTOPITEV , Polona Tratnik, ALU

Posnetek izpod gladine, pod vodo, pogled proti gladini, ki je kot nebo, igra odbojev svetlobe nasproti optiki kamere kontrastira silhueto vrvi in transformira kader v abstraktno videosliko. Tak učinek poveča tudi stroboskopsko gibanje, ki posnetek  nastal v kosu razdrobi v fragmente. Naravni šum ustvarja atmosfero nelagodja.

2 - Klavdij Zalar, ALU

Statični posnetek padanja dežnih kapljic na tanko plast vode je avtor digitalno kromiral v enoten odtenek in s tem vspostavil površino. Izbor zvočnega materiala stopnjuje napetost v pričakovanju, da se bo nekaj zgodilo, a podoba ostane nespremenjena.

3 -PANASONIC POLTERGEIST, Galeb Vekić

Akademija za likovno umetnost  Zagreb, Hrvaška

Video- feedback povzroči pojav svetle lise na monitorju, z decentnim spreminjanjem kota optike, odmiki ali primiki avtor povzroča gibanje lise po površini ekrana, izginjanje in pojavljanje določa dramaturgijo celote.

MONITOR 7

PROTEUS 2000, Damijan Kracina , ALU

Na študijskem ispopolnjevanju v Gradcu je avtor s pomočjo računalniške digitalne tridimenzionalne animacije razvil in konstruiral virtualni model Proteusa, Človeške ribice. Lahno neenakomerno a repetitivno gibanje na črnem ozadju simulira neskončno pot, pogled sledi v meditacijo,…

TV monitorji so nameščeni znotraj ambientalne postavitve iz lesenih palet, ki omogočajo dostop do njih mimo  drobnih koščkov lesa osvetljenih s tal in svetlobo monitorjev . Samo je uporabill les, ki je  kot naravni material formalno in vsebinsko kontrapol plastiki in elektroniki monitorjev, sam proces postavljanja drobnih koščkov v prostor je avtorju kot mantra, kot  repetitivno nizanje minimalnih entitet  skozi čas v prostor celote. Samo na materialnem nivoju skozi proces realizira osnovno zamisel projekta, ves ambient in postavitevev poti  po  paletah pa na simbolnem nivoju odseva pot gledalca skozi video.

7

ZVOK

Podobno, kot je video niz različnih fragmentov kadrov , postavitev niz samostojnih

del v okviru postavitve, je zvočni material Bora Turela lepljenka zvokov okolja, naravnega okolja v  repetitivno zanko. Menjavanje prepoznavnih in moduliranih šumov ustvarja ritmični lok, rasporeditev zvočnega materiala po prostoru pa zvočni ambient, ki na simbolnem nivoju sledi idejni zasnovi projekta. Prostor je minimalno osvetljen, snopi reflektorskih  luči so skozi steklo razlomljeni po površini tkanine, ozek snop projekcijske luči pa skozi prizmo v mavrico. Lahno valovanje statične svetlobe ustvarja veter venrtilatorja, na zvočne vibracije pa z gibanjem reagira priročni osciloskop z virom laserske svetlobe.

Prav tak model osciloskopa je kot idejni patent Hiše eksperimentov postavljen v pritličju galerije, kjer reagira na tam prisotne zvoke in se spogleduje z interaktivno struno.

  Akademski slikar – videast

Zimski salon 1999

Prostori onkraj hitrosti in hrupa

Mestna galerija Ljubljana

1. - 30. 3. 1999

Avtorska zasnova: Dominik Križan – koncept izbora  video del 

                               Samo - oblikovanje ozračja razstave

                               Bor Turel - glasba, zvok

Prostor razpršenosti - pritličje - je v začetku prazen, neartikuliran prostor, v katerega vstopajo najprej naključni in kasneje namenski dogodki. Vanj vdirata zvok in slika z ulice, mikrofon in kamera obnavljata in spreminjata pretekli čas v sedanjega.

Transformacija zvočnega dogajanja z ulice poteka s pomočjo elektronskih sredstev na nosilce zvoka  s  shranjevanjem  materiala za poznejše predvajanje.

Redki scenski element so premični, oblikuje se neke vrste delavnica, ki ob dinamični intervenciji ves čas projekta menja podobo in sepriložnostno prilagaja postavitvi, kot jo zahteva pripravljeni dogodek, performans ali  elektroakustični koncert.

Prostor pozornosti - prvo nadstropje -  je intimen prostor, urejen v smislu artikulacije dolžine in globine. Hodnik je označen s potjo iz lesenih palet. V posameznih razstavnih prostorih se odslikavajo abstraktne, nenarativne video podobe. Atmosfero prostora ustvarja ravnotežje in usklajenost materialnih in duhovnih kontrastov sveta: narava vs. sofisticirana elektronska tehnologija. Recepcija je intimna in zasebna, pozornost je zgoščena, energija se pretaka brez hitrosti in hrupa in edini zvok v prostoru je zvočni material video-del. Dramaturgija prostora je podrejena videu.

Prostor kontemplacije - drugo nadstropje - je dežela izgubljenih zvokov in svetlobe. V belini prostora se v akuzmatični postavitvi avdio instalacije odvijajo podobe zvočnih pokrajin in ambientov, ki sporočajo v avtonomnem jeziku brez artificiranih intervencij. Zvočni material je posnet na nosilcih zvoka (večkanalni DAT, računalnik), distribucija je programirana in strukturirana po sistemu periodične superpozicije. Komponirane zvočne sekvence se predvajajo in ponavljajo po določenem sistemu. Kontinuiteta zvokov in tišin, akustičnih sekvenc, navaja k zavedanju stanja poslušanja, obenem pa so povezane s spremembami svetlobe, ki se oblikuje na belini sten in tal. Med svetlobo in zvokom se ustvarja ravnotežje gibanja in mirovanja.

Spremljevalni dogodki v pritličju

avdiovizualni eksperimentalni performans /1. in 11. 3. 1999/

Risba skozi telo zvoka

Dominik Križan, video risba

Eva Julija Rečnik in Tanja Babnik Šoštarič, violončela

Bor Turel, modulacija zvoka

interaktivno predavanje, Ustanova Hiša Eksperimentov  /11. 3. 1999/

Zvočilogija

dr. Gorazd Planinšič

živo oblikovanje video slike /19. 3. 1999/

Parabola

Mirko Simič - VJ Simo

Flash Back

VJ Stanka Brljevič

računalniška animacija “Zajtrk na Marsu”

Goran Majcen, avtorska glasba

produkcija VPK

avdiovizualni performans /25. 3. 1999/

Virtualni orkester, risana glasba, Playing

Hector Fiore /Argentina, Poljska/

Live Video

Jaka Mihelič - VJ Kinemator

Za izvedbo projekta se zahvaljujemo

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost

RTV Slovenija

ZKM Karlsruhe

Akademija za glasbo, Ljubljana

Veleposlaništvo Republike Poljske v Sloveniji

Arcadia d.o.o.

Elektronika Velenje d.d.

Hit d.d., Nova Gorica

Institut Jožef Stefan

Ustanova Hiša Eksperimentov

Oddelek za fiziko FMF, Univerza v Ljubljani

Cankarjev dom

Jabolko d.o.o.

Liko Vrhnika d.d.

Gledališki atelje SNG Ljubljana

Lončarsko podjetje Komenda

Delavnica za lončarstvo in keramiko Magušar, Ljubljana

Semesadike, Mengeš

Velana d.d.

Izdajatelj

Mestna galerija Ljubljana

Za izdajatelja

Aleksander Bassin

Kustosi razstave

Dominik Križan, Samo, Bor Turel

Besedila

Judita Krivec Dragan, Dominik Križan, Bor Turel

Uredniki kataloga

Dominik Križan, Mateja Podlesnik, Sarival Sosič

Fotografije

Božidar Dolenc, Samo, Antonio Živkovič +?

Oblikovanje

Irena Wölle

Priprava in tisk

MatFormat d.o.o., Ljubljana

Februar 2000

Mestna galerija Ljubljana

Mestni trg 5

1000 Ljubljana

Slovenija

tel.: +386 61 24 11 770

faks: +386 61 24 11 782

e-mail: mestna.galerija-lj@siol.net

http://www.mestna-galerija.si